Ker v perutninskih tovarnah ne smejo ustaviti delovnega procesa, delavcem ne dovolijo izhodov na stranišče. Foto: Reuters/Max Rossi
Ker v perutninskih tovarnah ne smejo ustaviti delovnega procesa, delavcem ne dovolijo izhodov na stranišče. Foto: Reuters/Max Rossi
false
Tyson Foods, Pilgrim's, Perdue in Sanderson Farms so podjetja, ki skupno zaposlujejo 100.000 ljudi in imajo nadzor nad kar 60 odstotkom perutninskega trga v ZDA. Foto: Reuters
false
Po podatkih Ameriškega združenja za perutnino in jajca je bila leta 2014 vrednost vzreje piščancev višja za šest odstotkov. Foto: EPA

Takšne so ugotovitve ameriške nevladne organizacije Oxfam America, ki je med letoma 2013 in 2016 opravila več intervjujev z delavci v perutninski industriji po ZDA. Izsledki raziskave, objavljeni v poročilu 'Brez olajšanja: prepoved uporabe stranišč v perutninski industriji' (No Relief: Denial of Bathroom Breaks in the Poultry Industry), so osupljivi.

Delavci, ki za tekočim trakom stojijo po več ur, ko razkosavajo, filirajo in pakirajo piščančje meso, ne smejo zapustiti svojega delovnega mesta, da bi pili ali odšli na stranišče. Posledica so dehidracija in krči v nogah ter tudi druge zdravstvene težave. Ker so na delovnem mestu pomokreni, se počutijo nelagodno in ponižano. Stanje je še slabše pri ženskah, ki jim ni prizaneseno, niti ko imajo menstruacijo ali ko so noseče.

Storilnost gor, pravice dol
"Njihovi nadzorniki jih ne pustijo na stranišče, saj so tudi sami pod pritiskom, da morajo s produktivnostjo izpolniti delovno kvoto," piše v poročilu, v katerem so razkrili tudi imena vodilnih ameriških podjetij v tej vedno bolj rastoči živilski industriji. Poročilo je del kampanje #GiveThemABreak, ki so jo začeli oktobra lani, da bi izboljšali delovne razmere v tovarnah.

Tyson Foods, Pilgrim's, Perdue in Sanderson Farms so podjetja, ki skupno zaposlujejo 100.000 ljudi in imajo nadzor nad kar 60 odstotkih perutninskega trga v ZDA. "Ko je enkrat proizvodnja zagnana, se ne ustavi, dokler ni obdelan zadnji piščanec ... To delo je zahtevno in izčrpavajoče že samo po sebi. Ni potrebe ljudi še razčlovečiti ter jim odvzeti še dostojanstvo in zdravje," opozarjajo v poročilu.

Po podatkih Ameriškega združenja za perutnino in jajca je bila leta 2014 vzreja piščancev višja za šest odstotkov, kar je industriji prineslo 32,7 milijarde dolarjev. Istega leta so prodali 188 milijonov piščancev za 96,6 milijona dolarjev, kar je pomenilo 10-odstotno rast. Ob rasti industrije pa se, kot kaže, vedno bolj poslabšujejo delovne razmere v tovarnah. Med 266 intervjuvanimi delavci v tovarnah v Alabami jih je 80 odstotkov potrdilo, da ne smejo na stranišče; v Minnesoti je takšnih 86 odstotkov - tu imajo delavci manj kot dva izhoda za stranišče v celem tednu.

Resne zdravstvene težave
Med več kot stotimi opravljenimi pogovori z delavci v perutninskih tovarnah jih je le peščica potrdila, da jim delodajalci dopuščajo izhode na stranišče; mnogi ne vprašajo iz strahu pred sankcijami. Zato med delavnikom raje nehajo piti in jesti. Pri fizičnem delu, ki ga opravljajo, se hitro pojavi dehidriranost; nekateri imajo resne težave z ledvicami, prostato ali mehurjem.

Med njimi je Pedro, ki je delal za podjetje Tyson v Severni Karolini. Ker je bil za tekočim trakom tudi po šest ur brez prestanka, je dobil težave s prostato. Zato je nehal uživati tekočino, kar je povzročilo dehidriranost organizma, zaradi česar je imel močne krče v nogah. "Ker veliko delavcev ne dobi odmora pravočasno, se polulajo," je dejal. Tako mnogi delavci na delovnem mestu nosijo planice. "To pa ni le neprijetno in ponižujoče; izjemno neudobno je, ko čutiš topel urin v mrzlem okolju, v katerem imaš mokra oblačila pri le štirih stopinjah Celzija. Delavci ne vedo, kaj storiti v tem primeru: če bi kršitve prijavili, tvegajo, da bodo imeli posledice," piše v poročilu.

Prizaneseno ni niti nosečnicam
Oxfam Report kot del rešitve vidi v tem, da bi bilo na delovnem mestu več t. i. floaters, dežurnih delavcev, ki bi bili na voljo za zamenjavo nekoga, ki bi moral iz katerega koli razloga zapustiti svoje delovno mesto, ne da bi bil pri tem "ogrožen" sam proces dela. Prav tako ugotavlja, da so razmere občutno boljše v tovarnah, kjer imajo sindikat.

Intervjuvani delavci so tudi opozorili, da so sanitarije zelo oddaljene od delovnega mesta in da so tla, ki vodijo do tja, izredno spolzka, saj so prekrita z vodo, živalsko krvjo ali maščobo, zaradi česar morajo hoditi previdneje, torej, počasneje. Maria, ki dela v tovarni Perdue, je dejala, da ima med delavnikom za odhod na voljo le deset minut; od tega porabi dve minuti v vsako smer, da sploh pride do sanitarij, eno minuto, da si sleče zaščitno obleko, minuto, da se znova obleče in dve minuti za dezinfekcijo, preden se vrne na delovno mesto. To pomeni, da ji na voljo ostane le nekaj več kot minuta.

Prizaneseno ni niti nosečnicam, ki morajo večkrat odvajati vodo. Amy, delavka iz Arkansasa, je tamkajšnjemu centru, ki se ukvarja z zaščito delavcev, dejala, da jo je med nosečnostjo "neprestano tiščalo na stranišče, moški nadzornik pa mi je dejal: 'Zakaj ne morejo ženske zdržati po ves dan, tako kot lahko jaz?' Menim, da je bilo to zelo diskriminacijsko."

Verbalno nadlegovanje
Tudi sicer so na delovnem mestu različna verbalna nadlegovanja. "Nadzorniki na delavce vpijejo ali pa se iz njih norčujejo, grozijo jim z grožnjami ali disciplinskimi točkami. Mnogi delavci so podvrženi rasni ali spolni diskriminaciji in nadlegovanju." Oxfam America še opozarja, da ameriška agencija za varnost in zdravje pri delu OSHA zaradi pomanjkanja kadra opravi letno nadzor v le enem odstotku tovarn; za pregled vseh bi z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi potrebovala 114 let.