Ljudje po vsem svetu so podprli dejanja WikiLeaksa, ki je razkril več kot 250.000 zaupnih depeš, ki si jih je ameriško zunanje ministrstvo izmenjevalo s svojimi veleposlaništvi in konzulati. Foto: EPA
Ljudje po vsem svetu so podprli dejanja WikiLeaksa, ki je razkril več kot 250.000 zaupnih depeš, ki si jih je ameriško zunanje ministrstvo izmenjevalo s svojimi veleposlaništvi in konzulati. Foto: EPA
Twitter
Twitter je svoje uporabnike opozoril na poziv ameriškega sodišča. Foto: EPA

Okrožno sodišče v Virginiji je vodstvo Twitterja prosilo, naj jim dostavi informacije, kot so imena, naslovi, spisek časovne uporabe Twitterja, telefonske številke in podatki o plačilih več oseb.

Med njimi so ustanovitelj spletne organizacije WikiLeaks, Julian Assange, islandska poslanka Birgitta Jonsdottir, sicer tudi odkrita zagovornica objavljanja zaupnih ameriških dokumentov, ameriški vojak Bradley Manning, ki naj bi domnevno Assangeu priskrbel dokumente, nizozemski heker Rop Gonggrijp, ameriški programer Jacob Appelbaum in drugi. Vsi naj bi v nekem obdobju sodelovali z WikiLeaksom.

Sodišče je poziv utemeljilo z razlago, da ima socialno omrežje podatke, "ki so pomembni in bi bili lahko dokazno gradivo pri kriminalistični preiskavi, ki poteka". Twitter, ki ima sedež v San Franciscu, ima zdaj tri dni časa za odziv. Sodišče mu je sprva tudi svetovalo, naj molči o pozivu, nato pa mu je dovolilo objavo. A novico o zahtevi sodišča je že prej na svojem profilu "zaščebetala" kar Jonsdottirjeva.

Assange poziv obsoja
Assange je sodni poziv v soboto že obsodil in dejal, da meji na nadlegovanje. "Če bi iranska vlada poskusila na silo pridobiti takšne informacije od tujih novinarjev in aktivistov, bi skupine za varstvo človekovih pravic hitro skočile v zrak in protestirale," je opozoril.

Je Jonsdottirjeva trn v peti?
Vodstvo Twitterja poziva ne želi komentirati, dejali so le, da zagovarjajo politiko opozarjanja svojih uporabnikov, če vlada ali sodstvo o njih zahteva osebne podatke. Oglasila pa se je Jonsdottirjeva, ki ima zdaj deset dni časa za pritožbo. "Mislim, da sem dobila precej jasno sporočilo. Kot bi nekdo poklical in le dihal v slušalko ..."

Islandka je bila sicer najbolj zaslužna za sprejetje medijskega zakona v državi, ki je omogočil, da je ta država postala pravi mednarodni raj za raziskovalno novinarstvo in svobodo govora. Priznala je tudi, da je WikiLeaksu aprila lani pomagala v javnost spraviti videoposnetek iz leta 2007, na katerem je ameriški helikopter v Iraku streljal na civiliste.