Iran je dogovor sklenil s šesterico držav, stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN-a, ZDA, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo, in Nemčijo. V imenu ZDA ga je sprejel takratni predsednik Barack Obama, njegov naslednik Donald Trump pa je grozil z odstopom od sporazuma. Med kampanjo ga je celo označil za "najslabšega v zgodovini", dejal pa je celo, da bo njegova "glavna prioriteta", če bo zmagal na volitvah, "razdreti ta katastrofalni sporazum".

Druge države podpisnice medtem menijo, da je sporazum najboljši način, da se Iranu prepreči razvoj jedrskega orožja.

Ameriška vlada je kongres obvestila, da bo nadaljevala politiko blaženja sankcij proti Iranu dva dni pred iranskimi predsedniškimi volitvami, na katerih se za nov mandat poteguje predsednik Hasan Rohani. Sporazum je bil dosežen v času njegovega prvega mandata.

Iran se je v zameno za omilitev sankcij zavezal k omejitvi svojih jedrskih dejavnosti v obliki zmanjšanja bogatenja urana in proizvodnje plutonija, inšpektorjem pa mora omogočati pregled objektov in nadzor. Zahod je Iran obtoževal, da je želel razviti jedrsko orožje, kar je Teheran vztrajno zanikal. Jedrski razvoj naj bi bil namreč namenjen zgolj pridobivanju energije.

Omilitev enih, uvedba drugih sankcij
Obenem pa so ZDA oziroma njihovo finančno ministrstvo zaradi iranskega raketnega programa uvedle nove enostranske sankcije proti sedmim ljudem in podjetjem, med drugim proti dvema visokima predstavnikoma Irana s področja obrambe ter mreži s sedežem na Kitajskem, ki Iranu zagotavlja material za raketni program.

Ameriškim državljanom in podjetjem je tako prepovedano poslovati z iranskimi ljudmi in podjetji pod sankcijami.

"Ta administracija se je odločena bojevati proti ravnanju Irana, ki destabilizira razmere v svetu, kot je razvoj raket ter podpora režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada," je dejal ameriški finančni minister Steven Mnuchin. Po njegovih besedah je skrb zbujajoče, da posamezniki, ki so vpleteni v iranski jedrski program, sodelujejo z okrutnim Asadovim režimom, zato ZDA ukrepajo, da bi to preprečile.

Teheran je nove ameriške sankcije že obsodil in poudaril, da bodo spodkopale pozitivne rezultate sporazuma o jedrskem programu. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Gazemi je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je iranski raketni program del pravice Irana do gradnje obrambnih zmogljivosti. "Islamska republika Iran bo nadaljevala svoj raketni program skladno z načrti," je napovedal.

V Teheranu ob tem poudarjajo, da je Washington pod Obamo večkrat potrdil, da iranski raketni program ni del jedrskega dogovora. Iran tako vztraja, da raketni program ne krši resolucij ZN-a, ker da je njihov namen obrambni. Resolucija, ki jo je Varnostni svet ZN-a sprejel nekaj dni po sklenitvi jedrskega sporazuma, Teheranu sicer prepoveduje razvoj raket, "zasnovanih tako, da nosijo jedrsko konico", Teheran pa trdi, da rakete niso zasnovane, da bi nosile jedrsko konico.