Ameriški tanki v nemškem oporišču Mannheim. Foto: EPA
Ameriški tanki v nemškem oporišču Mannheim. Foto: EPA
Romunija
Vojaške vaje padalcev članic zveze Nato na vzhodu Romunije avgusta 2015. Foto: Reuters

To je sporočil poveljnik ameriških in zavezniških sil v Evropi, general Philip Breedlove. "To kaže na odločen in uravnotežen pristop pri pomirjanju strahov zaveznic iz Nata in partneric ob agresivni Rusiji v vzhodni Evropi in drugod. Naši zavezniki in partnerji bodo videli več zmogljivosti. Videli bodo večjo prisotnost oklepne brigade s sodobnejšo opremo v njihovih državah," je dejal Breedlove.

Brigada šteje 4.500 vojakov
Oklepna brigada, ki šteje približno 4.500 vojakov, naj sicer ne bi bila stalno nameščena, ampak naj bi šlo za stalno rotacijo sil. Enote znotraj brigade bodo namreč v devetmesečnih intervalih, začenši s februarjem 2017, opravljale vojaške vaje v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem. Bodo pa imele ZDA s tem v Evropi tri polno popolnjene bojne brigade s po okoli 4.500 vojaki. ZDA imajo sicer v Evropi stalno nameščenih približno 62.000 svojih vojakov.

Za operacije v Evropi 3,4 milijarde dolarjev
Obrambni minister Ash Carter je februarja predstavil predlog proračuna obrambnega ministrstva za prihodnje leto, ki predvideva 3,4 milijarde dolarjev za operacije v Evropi, kar je štirikrat več kot lani. Sredstva bodo namenjena za t. i. pobudo zagotovil Evropi, s katero želijo odvrniti Rusijo od dodatnih prisvojitev ozemelj, potem ko si je leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim.

Obramba interesov in zaveznikov
"Ta prizadevanja dokazujejo močno zavezništvo in partnerstva, podkrepljeno z zmogljivostmi in pripravljenostjo za odvračanje agresije,"
je dejala tiskovna predstavnica Pentagona Laura Seal. "Branili bomo naše interese, naše zaveznike in načela mednarodne ureditve v Evropi," je še zagotovila.

Strah vzhodnoevropejskih držav pred Rusi
Ruska priključitev polotoka Krim in podpora proruskim upornikom v Ukrajini sta predvsem med vzhodnoevropskimi državami sprožili bojazen, da bi Rusija na podoben način utegnila intervenirati tudi pri njih, sploh v treh baltskih državah Estoniji, Latviji in Litvi, kjer živi ruska manjšina. Na drugi strani Rusija Nato obtožuje, da želi krizo v Ukrajini izkoristiti za še večje približevanje ruskim mejam.