Načelnik združenega štaba oboroženih sil ZDA general Martin Dempsey je potrdil, da so od iraške vlade prejeli prošnjo za letalske napade proti pripadnikom skrajne sunitske skupine Islamska država Iraka in Levante (Isil), ki so prejšnji teden v bliskoviti ofenzivi zavzeli obsežen del pretežno sunitskega ozemlja. Spopadi se vse bolj približujejo Bagdadu in so v torek potekali v Bakubi, ki leži okoli 60 kilometrov severno od iraške prestolnice.

O iraški krizi se bo z vplivnimi kongresniki pogovarjal ameriški predsednik Barack Obama. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je dejal, da na noben način ne podpira sodelovanja ameriških vojakov v iraški državljanski vojni. A general Dempsey je senatorje opozoril, da je boj proti sunitskim upornikom v ameriškem nacionalnem interesu.

Vojska odbila napad na rafinerijo
Sunitski borci so v Baidžiju, 200 kilometrov od Bagdada, v severni pokrajini Salehedin napadli največjo rafinerijo v državi. Iraška vojska je zanikala navedbe, da so uporniki zavzeli rafinerijo, in zatrdila, da jim je uspelo odbiti napad, pri tem pa so ubili 40 napadalcev. Iraška vojska naj bi po nekaterih poročilih uporabila tudi letala. Rafinerijo so v torek zaprli in evakuirali večino delavcev.

Iraški premier Nuri Al Maliki je zaradi neuspeha v boju proti upornikom s položajev odstavil več visokih predstavnikov varnostnih sil, vključno s poveljnikom v pokrajini Ninive na severu, katere prestolnica Mosul z dvema milijonoma prebivalcev je bila prva zavzeta. V drugem največjem iraškem mestu so ob napadu vojaki in policisti množično bežali in za seboj puščali svoja vozila ter uniforme.

V strateškem mestu Tal Afar ob meji s Sirijo, nad katerim so skrajneži prevzeli nadzor v ponedeljek, so po navedbah iraških oblasti vladne sile osvojile tamkajšnjo trdnjavo.

Odstavitev iraških poveljnikov
Maliki, ki ga številni zaradi njegove neučinkovitosti krivijo za razkol med pripadniki večinskih šiitov in sunitske manjšine, saj se zadnja pod njegovo vlado počuti odrinjena na rob družbenega in političnega dogajanja, je zatrdil, da skrajnežem ne bo uspelo, saj jih bodo varnostne sile premagale. Po njegovih besedah so vladne sile sicer doživele udarec, a ne poraza. Iračane je pozval k enotnosti v boju proti upornikom.

Zaradi ofenzive so se v torek zvečer v Bagdadu za zaprtimi vrati sestali visoki sunitski in šiitski politiki, ki so Iračane pozvali k enotnosti. Poudarili so, da se morajo suniti in šiiti združiti v boju proti teroristom.

Srečanja sta se poleg Al Malikija med drugimi udeležila sunitski podpredsednik vlade Saleh Al Mutlak in Al Malikijev predhodnik Ibrahim Al Džafari. V skupnem pozivu so pozvali k obrambi države ter zaščiti njene suverenosti in dostojanstva.

Riad opozarja Teheran pred vmešavanjem
Iranski predsednik Hasan Rohani pa je sporočil, da bo Teheran storil vse, kar je potrebno za zaščito šiitskih svetih krajev v Iraku - Karbale, Nadžafa, Kadhimije in Samare. "Opozarjamo velike sile in njihove lakaje ter teroriste, da bo veliki iranski narod storil vse za njihovo zaščito," je dejal v govoru ob meji z Irakom.

Že v torek je dejal, da je mnogo Irancev izrazilo pripravljenost na sodelovanje pri obrambi svetih šiitskih krajev v Iraku. Do zdaj naj bi se za to prijavilo že 5.000 Irancev.

Na besede iranskega predsednika so se že odzvali v Savdski Arabiji, ki od tujih sil zahteva, da se vpletajo v notranji konflikt v Iraku. Savdski zunanji minister Saud Al Fajsal je opozoril, da Iraku grozi totalna državljanska vojna s hudimi posledicami za širšo regijo.

Oblasti v Riadu so v ponedeljek za iraško krizo okrivile Al Malikija in njegovo vlado, ki je po njihovih besedah leta izvajala "sektaško in izključujočo politiko" do sunitske manjšine.