Načrt Obame o zdravstveni reformi podpira večina zdravnikov in upokojenskih organizacij ter celo nekatere zavarovalnice. Foto: EPA
Načrt Obame o zdravstveni reformi podpira večina zdravnikov in upokojenskih organizacij ter celo nekatere zavarovalnice. Foto: EPA
- okoli 46 milijonov nezavarovanih, 25 milijonov premalo zavarovanih. Večina Američanov ima zasebno zavarovanje, ki deluje, dokler resno ne zbolijo ali pa so v državnem sistemu zavarovanja upokojencev medicare in revežev medicaid;
- stroški zdravstvenega zavarovanja predstavljajo 16 odstotkov BDP-ja, dvakrat več kot v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);
- reforma predvideva zavarovanje za vse Američane;
- nekateri predlagajo javno zavarovanje, ki bi tekmovalo z zasebnim.
- Vlada bi za začetek priskrbela t. i. začetniški kapital, za okoli šest milijard dolarjev posojil in subvencij, da bi pomagala zdravnikom, bolnišnicam, podjetjem in drugim skupinam ustanoviti mreže neprofitnih združenj, ki bi zagotavljala zdravstveno nego.
- Združenja bi bila lahko ustanovljena na zveznem, državnem ali lokalnem nivoju.
- Združenja bi delovala kot zavarovalnice, v katerih bi imela država nekatere lastniške pravice.
- Predlagatelj, senator Conrad, meni, da bi združenja hitro prinesla zdravstveno zavarovanje za okoli 12 milijonov Američanov, s čimer bi postala tretja največja zavarovalnica v ZDA.

Ti Američani so brez zdravstvenega zavarovanja in nestrpno pričakujejo spremembe, ki jih je obljubljal Barack Obama. Predsednik namreč zagovarja od vlade vodeno shemo, ki bi zdravstveno zavarovanje nudila tudi tistim, ki ga zdaj nimajo. Ni pa jih malo, ki jezno nasprotuje načrtovanim spremembam, kar politični nasprotniki Obame spretno izkoriščajo in jih podpihujejo, češ da gre za uvajanje socializma v kapitalističnih ZDA.

Obama: Nočejo spremembe, ker bi bili ob dobičke
Bela hiša večini Američanov, ki imajo zasebno ali državno zdravstveno zavarovanje, zagotavlja, da jim reforma tega ne bo odvzela, temveč da ga bo izboljšala, saj bo znižala stroške. Obama je Američane pozval, naj ne nasedejo taktiki zastraševanja. Nasprotnikom reforme je pod nos vrgel, da reformi nasprotujejo, ker jim obstoječe stanje odgovarja in jih je strah izgube dobičkov, ki jim jih zagotavlja sistem, ki deluje v korist zavarovalnic in ne bolnikov. Izpostavil je zdravstvene zavarovalnice, ki bi po reformi izgubile možnost, da zavrnejo zavarovanje bolnih in jim zavrnejo plačilo za zdravstvene posege.

Obama podpira državno zavarovalnico, ki pa ne bi dobivala subvencij iz proračuna, s čimer bi lahko umetno nižala stroške za zavarovance. Poudaril je, da ZDA še nikoli niso bile tako blizu reforme.

Nato pa preobrat.

Bela hiša pripravljena na kompromis?
V pogovoru za CNN pa je sekretarka za zdravje Kathleen Sebelius izjavila, da zdravstvena reforma ni bila nikoli med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami Obame, da t. i. 'javna možnost' oz. vladni zdravstveni načrt ni osrednji element reform, ki jih načrtuje administracija. Namignila je, da bi predsednik lahko sprejel idejo o neprofitnih zavarovalniških združenjih.

Predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je izjavil, da 'javna možnost' ni prelomno vprašanje in da je administracija pripravljena razmisliti o alternativah.

Izjave visokih predstavnikov administracije so v ostrem nasprotju z Obamo, ki je v soboto v Koloradu dejal, da je njegovo zaupanje v javno zdravstveno zavarovanje močno.

Če bo administracija res popustila, bo verjetno ujezila svoje liberalne privržence, po drugi strani pa bi lahko predsedniku prinesla še kako potrebno zmago.

Pogajanja o zdravstveni reformi so se v predstavniškem domu premaknila z mrtve točke, v senatu pa so zastala. Demokrati močno podpirajo načrt 'javne možnosti'. Trdijo, da bi na zavarovalniški trg vnesel prepotrebno konkurenco. Republikanci na drugi strani so prepričani, da bi zasebne zavarovalnice pregnal s trga, kar bi vodilo do vladnega prevzema ameriškega zdravstvenega zavarovanja.

Združenja kot kompromis
Demokratski senator Kent Conrad je predlagal ustanovitev neprofitnih nevladnih združenj, ki bi tekmovala z zavarovalnicami. Idejo podpira vedno večje število politikov. Demokrati menijo, da bi se zaradi združenj znižale cene zavarovalnih premij, republikanci so zadovoljni, saj bi združenja predstavljala več možnosti na zavarovalniškem trgu. Slabost tega predloga v očeh republikancev je, da bi bila združenja zgolj oblika od vlade vodenih zavarovalnic zaradi vloge, ki naj bi jo imela pri njihovi ustanovitvi vlada. Demokrati pa se bojijo, da združenja ne bi bila dovolj močna, da bi uspešno tekmovala z že ustanovljenimi in uveljavljenimi zavarovalnicami. Senator John Rockerfeller je opozoril, da so v preteklosti že uporabili zdravstvena združenja, da bi podeželskim področjem zagotovili zdravstveno oskrbo. Ustanovljenih je bilo na tisoče združenj, skoraj vsa so propadla.

Bodo propadla tudi prizadevanja Obame, da korenito spremeni zdravstveni sistem?

- okoli 46 milijonov nezavarovanih, 25 milijonov premalo zavarovanih. Večina Američanov ima zasebno zavarovanje, ki deluje, dokler resno ne zbolijo ali pa so v državnem sistemu zavarovanja upokojencev medicare in revežev medicaid;
- stroški zdravstvenega zavarovanja predstavljajo 16 odstotkov BDP-ja, dvakrat več kot v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);
- reforma predvideva zavarovanje za vse Američane;
- nekateri predlagajo javno zavarovanje, ki bi tekmovalo z zasebnim.
- Vlada bi za začetek priskrbela t. i. začetniški kapital, za okoli šest milijard dolarjev posojil in subvencij, da bi pomagala zdravnikom, bolnišnicam, podjetjem in drugim skupinam ustanoviti mreže neprofitnih združenj, ki bi zagotavljala zdravstveno nego.
- Združenja bi bila lahko ustanovljena na zveznem, državnem ali lokalnem nivoju.
- Združenja bi delovala kot zavarovalnice, v katerih bi imela država nekatere lastniške pravice.
- Predlagatelj, senator Conrad, meni, da bi združenja hitro prinesla zdravstveno zavarovanje za okoli 12 milijonov Američanov, s čimer bi postala tretja največja zavarovalnica v ZDA.