Glede na javnomnenjske napovedi francoskega predsedniškega zmagovalca danes še naj ne bi bilo. V drugi krog volitev naj bi se uvrstila zdajšnji predsednik Nicolas Sarkozy in opozicijski kandidat Francoise Hollande. Oba naj bi glede na javnomnenjske raziskave v prvem krogu dobila približno enako število glasov - nekaj pod 30 odstotki.

Za tretje mesto se potegujeta vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in radikalni levičar Jean-Luc Melenchon, ki naj bi dobila 15 odstotkov. Za sredinskega kandidat Francoisa Bayrouja naj bi glasovala desetina volivcev.

Drugi kandidati so še Eva Joly, Philippe Poitou, Natalie Arthaud, Jacques Cheminade in Nicolas Dupont Aignan, ki pa jim javnomnenjske raziskave napovedujejo minimalno število glasov.
Bo v Franciji le zapihal nov veter ...
Glasovi njihovih volivcev bodo pomembni tudi v drugem krogu, v katerem se prepričljiva zmaga nasmiha Hollandeu, ki bi tako postal prvi socialistični predsednik Francije v zadnjih 17 letih.

Tako Sarkozy kot Hollande sta v predvolilni kampanji obljubljala uravnoteženje francoskih javnih financ. Sarkozy načrtuje dvig davka na dodano vrednost, medtem ko bi Hollande še bolj obdavčil bogate, zavzema pa se tudi za revizijo evropskega fiskalnega pakta, da bi ta vseboval tudi spodbude za rast in krepitev solidarnosti.
Volišča v Franciji bodo danes odprta do 18. oziroma v večjih mestih do 20. ure, takoj po zaprtju, ko se izteče volilni molk, pa bodo objavili izide vzporednih volitev, ki glede na izkušnje iz preteklosti precej dobro napovejo končni izid. Frankofonski mediji v Belgiji in Švici naj bi izide vzporednih volitev objavili že dve uri prej.

Je drzen Sarkozy preveč za Francoze?
Nicolas Sarkozy je na volitvah leta 2007 v drugem krogu s 53 odstotki glasov premagal tedanjo protikandidatko socialistov Segolene Royal. Ob nastopu mandata je bil priljubljen bolj kot kateri koli francoski predsednik po Charlesu De Gaullu, zdaj pa je najmanj priljubljen predsednik v zgodovini pete republike.

Politično kariero je začel zgodaj. Star komaj 28 let je bil izvoljen za župana, pri 34. letih je postal poslanec, pri 38. pa je prvič postal minister. Nasprotniki mu očitajo, da je razvrednotil predsedniško funkcijo, saj da svojo politično kariero gradi na kultu osebnosti. Je brezkompromisen predsednik, ki hitro sprejema odločitve in bi rad bil na več krajih hkrati, zadnja beseda pa mora biti, seveda, njegova

V svojem prvem mandatu je bil zelo aktiven na mednarodnem političnem podu – bil je gonilo vojaškega posredovanja v Libiji, od vsega začetka pa je bil dejaven pri reševanju svetovne finančne krize. Drzen je bil tudi na domačem parketu, kjer se je lotil reform, ki si jih do zdaj ni drznil lotiti še nihče. Čeprav večji del napovedanih reform ni izpeljal, mu je kljub nasprotovanju protestnikov uspelo uveljaviti pokojninsko reformo.

Hollande obljublja, da bo 'normalen predsednik'
Francois Hollanda naj bi bil Sarkozyjevo nasprotje. Številni pa mu očitajo neodločnost in neizkušenost. Predsedniški kandidat socialistov sicer velja za prijaznega človeka, ki vedno išče konsenz. Iztirilo ga ni niti, ko je v začetku kampanje na shodu v obraz dobil vrečko moke. Francozom zagotavlja, da bo za razliko od Sarkozyja "normalen predsednik".

Sarkozyjeve očitke, da ima premalo izkušenj, saj da je bil le predsednik svoje stranke, odločno zavrača rekoč, da je bil do zdaj že župan, poslanec in na čelu departmaja Correze. Tam se je v začetku politične kariere neuspešno spopadel s tedaj že uveljavljenim kasnejšim predsednikom Jacquesom Chiracom.

Da je kandidat socialistov na volitvah, pa se ima pravzaprav zahvaliti Dominiqueu Strauss-Kahnu, čigar politično kariero so lani spodnesle obtožbe o poskusu posilstva sobarice v New Yorku. Hollande velja za duhovnega sina nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, Francozom pa obljublja fiskalne reforme in socialno pravičnost.