Jonas Gahr Støre bo novi norveški premier. Foto: EPA
Jonas Gahr Støre bo novi norveški premier. Foto: EPA

Solberg je že priznala poraz, Støre pa naj bi postal novi premier. Delavska stranka je po še neuradnih izidih dobila 26-odstotno podporo, do zdaj vladajoči konservativci pa 20-odstotno.

A predtem Støreja čakajo koalicijski pogovori, na katerih bosta glavni temi podnebne spremembe in vse večje razlike med ljudmi. V predvolilni kampanji je bila osrednja tema položaj Norveške kot ene vodilnih proizvajalk nafte in zemeljskega plina, ki pa se počasi premika stran od črpanja nafte, zato ljudi zanima, kakšna bodo nova delovna mesta in vpliv na gospodarstvo. Koalicijske partnerice se morajo pogovoriti tudi o odnosih države z Evropsko unijo.

Konservativna Erna Solberg po osmih letih zapušča premierski položaj. Foto: EPA
Konservativna Erna Solberg po osmih letih zapušča premierski položaj. Foto: EPA

"Kot zmagovalci volitev bomo zagotovili, da bo Norveška dobila novo vlado in stopila na novo pot. Na pogovore bom v prihodnjih dneh povabil vse stranke, ki si želijo spremembe," je dejal Støre in napovedal, da se bo najprej sestal s Sredinsko stranko in Socialistično levico.

Omenjene tri stranke naj bi imele po še neuradnih izidih skupaj 89 sedežev v 169-članskem parlamentu in jim tako ne bi bilo treba k sodelovanju povabiti marksistične Rdeče stranke in Zelenih, ki nasprotujejo črpanju nafte sploh.

Støre ‒ neobičajni strankarski voditelj

61-letni Jonas Gahr Støre sicer prihaja iz premožne družine, kar je za voditelja Delavske stranke, ki ima največ podpornikov med delavskim reazredom, zelo neobičajno. Vodja opozicije je od leta 2014, na volitvah leta 2017 pa je doživel boleč poraz. V času vlade Jensa Stoltenberga med letoma 2005 in 2012 je bil zunanji minister, nato pa kratek čas tudi minister za zdravje.

Støre je napovedal tudi dvig davkov za bogate in znižanje davkov za nižji in srednji razred, in obljubil, da bodo napeli vse napore za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s pariškim dogovorom.

A strokovnjaki opozarjajo, da pogajanja med strankami ne bodo lahka, saj imajo Sredinska stranka, ki ima največ podpornikov na podeželju, in bolj urbani socialisti drugačne poglede glede več vprašanj, tako glede davkov kot nafte. Zato obstaja tudi možnost, da se Delavska stranka odloči za manjšinsko vlado.

Na Norveškem zmagala levosredinska Delavska stranka