Gre za območja konfliktov ali suše. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN-a za begunce Adrian Edwards je dejal, da zaradi suše in pomanjkanja finančne pomoči "humanitarna kriza, ki bi se ji lahko izognili, hitro postaja neubežna".

V številnih krajih je zaradi nasilja in prihoda ljudi vse večje pomanjkanje hrane. Edwards je opozoril, da zaradi več tovrstnih dejavnikov sedanja kriza postaja še hujša kot tista iz leta 2011, ko je na Afriškem rogu zaradi lakote umrlo več kot 260.000 ljudi.

Premalo pomoči
"Ponovitev moramo preprečiti za vsako ceno," je v Ženevi dejal Edwards. Kot je izpostavil, so ogrožene države Nigerija, Južni Sudan, Somalija in Jemen dobile le med 3 in 11 odstotki denarja, ki bi ga sicer potrebovale.

Omenjene države so ZN zaprosile za 4,4 milijarde ameriških dolarjev za reševanje krize zaradi pomanjkanja hrane, do zdaj pa so zbrali le 984 milijonov dolarjev, je dodal tiskovni predstavnik Urada ZN-a za humanitarne zadeve (OCHA) Jens Laerke.

Križnar: Kriki na pomoč
Humanitarni delavec in aktivist Tomo Križnar je v pogovoru za Radio Slovenija (poslušate ga lahko v posnetku na desni strani!) dejal, da od vsepovsod prejemajo "krike na pomoč", največ klicev na pomoč pa da prihaja iz Južnega Sudana.

Glede pomoči je povedal, da se je velik del "pokrade" in da od pomoči, namenjene Južnemu Sudanu, živijo pravzaprav sosednje države. Spremeniti je treba sistem razdeljevanja pomoči, je poudaril Križnar, ki je še opozoril na pomanjkanje medijskega poročanja o tistem območju.

ZN je februarja opozoril, da v Južnem Sudanu lakota grozi 100.000 ljudem, še dodaten milijon je na robu tega. V Jemnu, ki se že spoprijema z največjo humanitarno krizo na svetu, pa je lačnih 17 milijonov ljudi oziroma 60 odstotkov prebivalstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.