Medtem ko gre v državah v razvoju hrana v nič zaradi neučinkovitosti pri žetvi ali slabega skladiščenja, pa v razvitih državah še užitna sadje in zelenjava pristaneta v smeteh zaradi nenavadne oblike ali barve. Hrano se meče stran tudi zaradi prekomerne potrošnje.

"V svetu s sedmimi milijardami prebivalcev, njihovo število pa se bo do leta 2050 povečali na devet milijard, metanje hrane nima nobenega smisla - z ekonomskega, okoljskega in etičnega vidika," je opozoril vodja programa ZN-a za okolje (UNEP) Achim Steiner.

Po besedah generalnega direktorja Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO) Graziana De Silve bi lahko s hrano, ki v razvitih državah konča v smeteh - okoli 300 milijonov ton letno, nahranili okoli 870 milijonov lačnih po svetu.

Potrošniki v Evropi, Severni Ameriki in Oceaniji zmečejo v smeti od 95 do 115 kilogramov hrane na prebivalca na leto, medtem ko je ta številka pri prebivalcih podsaharske Afrike ter južne in jugovzhodne Azije le od šest do enajst kilogramov.

ZN je odprl posebno spletno stran thinkeatsave.org, katere namen je ozaveščanje ljudi o tem vprašanju. Na njej je med drugim mogoče najti nasvete potrošnikom, kako se upreti marketinškim trikom, da bi kupili več hrane, kot je potrebujemo, in predloge restavracijam, kako povečati prožnost pri velikosti obrokov.