Tiskovni predstavnik Zoltan Kovacs ima odgovor na vsako do delovanja vlade kritično vprašanje. Foto: MMC RTV SLO

Kovacs je v Orbanovi vladi leta 2010 zasedel položaj državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje, leta 2014 pa je postal mednarodni tiskovni predstavnik madžarske vlade. 50-letnik je po izobrazbi doktor zgodovine. Doktoriral je prav na Srednjeevropski univerzi Georgea Sorosa, ki se je zaradi vladnih ukrepov zdaj prisiljena seliti iz države. Madžarska vlada je marca lani sprejela nov zakon o univerzah, ki zahteva, da morajo na Madžarskem akreditirane tuje univerze svoje študije ponujati tudi v matični državi. CEU je februarja letos sicer odprl svojo šolo na Bard Collegeu v zvezni državi New York, toda madžarski organi niso podpisali sporazuma z zvezno državo New York, zato je CEU sporočil, da svoje akreditirane programe iz Budimpešte seli na Dunaj.

"Razkošno oborožen z dejstvi se ob kritikah ne razburi, temveč mu uspe doseči, da Orbanovi kritiki delujejo nerazumni in tisti, ki škodujejo EU-ju zaradi pomanjkanja učinkovitega vodenja," je o izjemno spretnem retoriku in enem ključnih glasnikov Orbanove politike pred leti zapisal Politico.

Z njim smo se pogovarjali o novem zakonu o delu, protestih in madžarskih naložbah, sam pa je temo pogovora speljal tudi na migracije.

Upoštevajoč dobro stanje madžarskega gospodarstva se zdi novi zakon o delu nekoliko nenavaden. Ga lahko interpretiramo kot ukrep za spopadanje s pomanjkanjem delovne sile?
Novi zakon ni niti najmanj nenavaden. Če analiziramo evropsko povprečje nadur, je Madžarska šele četrta ali peta država od zadaj, tako da ne opravimo veliko nadur. Pravzaprav je smernica Evropske unije 416 nadur, tako da je naših 400 ur znotraj omejitev. Nekateri delavci in delodajalci, še posebej v majhnih in srednje velikih podjetjih, so si želeli zvišanja dovoljenih nadur. Trg dela je zato prožnejši, nadure pa niso obvezne. Številnim, ki nadur zaposlenim niso mogli izplačati zakonito, ta sprememba omogoča zakonito plačilo. V zadnjih nekaj dneh in tednih se je izkazalo, da zakon nikogar ne bo prizadel. Gre za opcijski zakon.

Viktor Orban ima ostra stališča do priseljencev. Foto: Reuters

Kakšna so predvidevanja? Kolikšen odstotek delavcev in delodajalcev bi se moral odločiti za več nadur, da bo to imelo vpliv na gospodarstvo?
Ne vemo. Kot v vsaki demokraciji učinki opcijskega zakona ne morejo biti predvideni. Trg dela in gospodarstvo bosta pokazala učinke. Tega ne vemo vnaprej. Več nadur je pač možnost, kdor jih želi oddelati, jih lahko. Bistvo je, da ni nič obvezujočega. Protesti, domnevno uperjeni proti zakonu o delu, so politična akcija. Resnična narava dogodkov v zadnjih tednih je politična in ni povezana z zakonom o delu.

Kaj se torej po vašem mnenju skriva za protesti?
Politična opozicija v državi. Želijo ustvariti moment in narediti turbulenco. Opozicija je zdaj razdrobljena in v obupnem položaju. Če pogledate javnomnenjske ankete, boste videli, da tudi vsa opozicija skupaj ne more pridobiti takšne podpore ljudstva, kot jo imamo mi. To ni dober položaj za opozicijo in za to potrebuje politično akcijo.

Sočasno mladi izobraženi ljudje odhajajo v tujino in poskušajo najti delo tam. Ali vlada načrtuje nove ukrepe, da bi jih privabila domov oz. jih prepričala, da ostanejo?
Proporcionalno gledano ne odhajajo nič pogosteje kot denimo v vaši državi in precej manj, kot je povprečje v regiji. Če pogledate Poljsko, Romunijo, Slovaško, tam odhaja več ljudi. Pravzaprav je iz Avstrije odšlo več ljudi kot iz Madžarske. Če želimo ugotoviti, zakaj se to dogaja, moramo biti izjemno previdni. Eden izmed razlogov so zagotovo višje plače v Zahodni Evropi. Ni skrivnost, da so plače v Veliki Britaniji ali Skandinaviji trikrat, petkrat ali desetkrat višje, to je kruta ekonomska realnost.

Kar prihaja iz Evropskega parlamenta in večino časa iz Evropske komisije, so zadeve političnega mnenja. To nas ne zanima, saj bi morala biti vsa vprašanja obravnavana pravno.

Zoltan Kovacs

Seveda izvajamo vrsto ukrepov. V zadnjih treh ali štirih letih smo denimo dvomestno povišali plače in sprejeli stanovanjski dodatek za kompenzacijo. V zadnjem letu se val obrača, več jih prihaja nazaj, kot odhaja. Ne gre za posebnost Madžarske, temveč za regionalno težavo, ki se pojavlja ne le zadnjih nekaj let, ampak desetletja, zato se moramo s tem ustrezno spopadati.

Madžarska glede gospodarske rasti dosega obetajoče številke. Odprli ste vrata tujim vlagateljem in privabili veliko zahodnih in drugih podjetij v državo. Sočasno vlagate tudi na tuje. Veliko se je govorilo o investiciji v Sloveniji za projekt drugi tir. Si Madžarska še vedno prizadeva za dostop do Sredozemskega morja?
Seveda. Upoštevati morate, da so investicijske možnosti omogočene, ker pripadamo veliki skupnosti Evropske unije, ki zagotavlja pretok dobrin, naložb in kapitala. Nič ne sme biti v nasprotju z željami države, kjer nekdo želi investirati. Kako to povedati ... Poznamo potrebe madžarskega gospodarstva in potrebuje pristanišče v Jadranskem morju, ki je preprosto in finančno dostopno. Pri tem iščemo partnerje – gre za suvereno odločitev vsake države, ali pri tem želi sodelovati ali ne. Po našem mnenju smo ponudili dober dogovor, nič ni bilo v nasprotju z interesi katere koli države. Namera je bila osnovana na obojestranskem interesu.

Če ne v Sloveniji, boste torej poskušali poiskati drugo pristanišče v Evropi?
Seveda.

Protivladni protesti. Foto: MMC RTV SLO

EU vedno znova izraža pomisleke glede pravosodja in neodvisnosti medijev na Madžarskem. Kakšen je vaš odgovor na to?
Ne zamenjujte evropske birokracije in levičarsko-liberalnega dela evropskih političnih strank v parlamentu Evropske unije. Glede mehanizmov in vprašanj pravne države verjamemo, da smo jih rešili v skladu s Pogodbo o EU-ju. Vsa vprašanja je treba rešiti pravno, ne gre za politično mnenje.

Kar prihaja iz Evropskega parlamenta in večino časa iz Evropske komisije, so zadeve političnega mnenja. To nas ne zanima, saj bi morala biti vsa vprašanja obravnavana pravno. 99 odstotkov zadev, ki jih je v parlamentu sprožilo poročilo Sargentinijeve, je bilo rešenih. Gre zgolj za vprašanje političnega okusa. Gre za evropsko kampanjo. Pravzaprav politična kampanja poteka že osem let, ni se začela v zadnjih dveh letih, temveč že leta 2010.

Kaj je glavni razlog za to?
Ne marajo nas!

Zakaj?

Ker smo desnosredinska vlada. Desnosredinskih vlad ne marajo, ker so liberalci in levičarji.

Vendar je po Evropski uniji vse več in več desnosredinskih vlad.
Seveda. Vendar bi prej rekel, da gre za "elemente" v Evropski ljudski stranki, ki so bolj liberalci in socialisti. Tako zadnjih nekaj desetletij poteka politična igra v Evropi. Desnosredinske vlade so v zadnjih letih vse bolj nepriljubljene, še posebej po migracijah, proti nam so usmerjeni vsi mogoči ukrepi.

Razpravlja se tudi o novi koaliciji med Italijo in Poljsko.
Poglejte, ves politični režim Evrope se spreminja. Vsi vemo, da se to dogaja z razlogom – večina zahodnoevropskih političnih elit se je odcepila od politične realnosti in volivcev. Če nastale luknje ne krpajo in če ne prisluhnejo obstoječim težavam, potem tudi ne morejo dati odgovorov. To smo videli v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Italiji – to se dogaja, medtem ko se pogovarjamo. Pozdravljamo vse spremembe, ki spreminjajo miselnost, ki uspeva med birokrati in liberalnimi levičarskimi politiki v Zahodni Evropi. Oni podpirajo migracije, mi pa verjamemo, da so te huda grožnja obstoju Evrope. Migracije bodo spremenile bistvo Evrope, ne zgolj današnje, temveč tudi vse, kar se je v Evropi dogajalo v zadnjih desetletjih. Glavni razlog sprememb so nenadzorovane migracije, ki prinašajo nenadzorovane spremembe.

Vendar je sočasno edina rešitev za vlade starajočih držav, da dovolijo prihod tujcev, saj potrebujejo delovno silo.
To ni res. Vsi nam skušajo to dopovedati, a to ne drži. Mogoče je rešiti naraščajoče demografske težave. Gre za vprašanje volje in odločnosti. Irci so naredili nekaj podobnega. Treba je vložiti več prizadevanj, da se rodi več otrok. Pravzaprav smo v zadnjih treh, štirih letih sprožili nekatere spremembe, zato nam ne govorite ali ne namigujte, da to ni mogoče.

|Kovacs pravi, da je opozicija zdaj razdrobljena in v obupnem položaju. Foto: MMC RTV SLO

Na protestih je bilo mogoče videti levo in desno usmerjene stranke korakati skupaj. Ali to pomeni, da opozicija proti Fideszu postaja močnejša ali bolj združena?
Če pogledate številke anket, to ne drži. Zavezništvo je resnično nenavadno in nenaravno, še posebej ker sodeluje Jobbik, ki je skrajno desna in antisemitska stranka. Liberalci in levica nas obtožujejo stvari, ki jim je Jobbik privržen. Združuje jih le to, da nas sovražijo.

V povezavi z madžarsko politiko se ves čas pojavlja isto ime, George Soros, ki je glavni krivec za vmešavanje v politiko. Kaj je po vašem mnenju njegov cilj?
Ljudje si že leta prizadevajo Sorosa oprati krivde. Ne pozabite, da je v zadnjih letih dejaven udeleženec evropske politike, ne samo od leta 2015. Večkrat se je sešel z voditelji Unije, kot so se ti s Thereso May glede brexita. Odnos med Sorosem in voditelji Evropske komisije, Junckerjem in Timmermansom, je zelo tesen. Sorosev načrt predvideva, kako bi morali nasloviti migracije v Evropi. Pri tem je tudi osebno zelo dejaven pri organizaciji, sestankuje z organizacijami za človekove pravice, nevladnimi organizacijami na področju migracij. Gre za izjemno dejavnega političnega akterja.

Če je njegov cilj prevzem oblasti, zakaj po vašem mnenju preprosto ne ustanovi stranke tukaj in kandidira?
Kar počne, ne želi javno izpostaviti. Transparentnost je v politiki nujna. Kako je torej mogoče, da politični akter brez demokratičnega mandata, za katerega se nikoli ni potegoval na volitvah, lahko skrije vire svojega financiranja zadev, ki dejavno formulirajo politiko Evrope? Za to gre. Zato napadamo Sorosa: ker je izjemno dejaven pri ustvarjanju politike in to ni prav, ker za to ni nikoli dobil demokratičnega mandata. Vse organizacije in njegovi somišljeniki, ki ga podpirajo, niso bili nikoli izvoljeni.