Kulinarika
Na odprtju Ateljeja se je kar trlo znanih Ljubljančanov. Foto: MMC RTV SLO
Tris krožnikov - pozdrav iz kuhinje v obliki goveje juhe, ajdov močnik z jelenovim srcem in rebra krškopoljca. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jorg Zupan upravičuje svoj sloves enega najbolj nadarjenih mladih kuharjev pri nas. Foto: Atelje
Zupan prisega na rabo sezonskih surovin, meniji so kratki in se pogosto menjavajo. Foto: Atelje
Aktualni meni. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Nova podoba Smrekarjevega hrama. Foto: Atelje
Stene so olupili do rdečih opek, ki so jim bile tako všeč, da so ostale gole. Foto: Atelje
Sladica v dveh oblikah: sladoled rjavega masla z granolo in žele črnega čaja v cimetovi kremi. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Lisičkin tart kot pozdrav iz kuhinje - ali pa kot večerni tapas ob kozarcu vina. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Čeprav se nočejo omejiti z izrazom "hotelska restavracija", pa ta oznaka že dolgo ni slabšalna - v Ljubljani je dober primer odprte hotelske restavracije Vander, sicer pa je v tujini že praksa, da nekatere najboljše restavracije delujejo prav v sklopu petičnih hotelov. Foto: Atelje

Dodaj v

Iz pepela Smrekarjevega hrama zrasla najmodernejša restavracija v Ljubljani

Na čelu Ateljeja suvereni Jorg Zupan
17. oktober 2016 ob 06:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Smrekarjev hram, restavracija Hotela Union od odprtja leta 1903, je začel pisati novo poglavje. Točno 30 let po zadnji renovaciji so se lotili korenite prenove - tako prostorske kot konceptualne in kulinarične - in v četrtek je vrata odprl Atelje.

Restavracija se oglašuje s samozavestnim sloganom "Povej mi, kaj ješ, in skuhal ti bom boljše", v njej pa zdaj ustvarja 29-letni Jorg Zupan, ki velja za enega najobetavnejših mladih kuharskih mojstrov pri nas. Po okušenem lahko rečemo samo - več kot upravičeno.

Od starega Smrekarjevega hrama kaj dosti pravzaprav ni ostalo - težke zavese so odstranili in prostor oklestili zatohlih tkanin (vključno s prti), stenske obloge oluščili, da so prišli do golih opek, lestence zamenjali z žarnicami, ki v grozdih visijo s prav tako neobdelanega stropa, pustili so le marmorna tla. "Gre za popolnoma drug koncept. Restavracija je bila že precej dotrajana, zato smo se lotili popolne prenove, pri kateri je bilo nekako logično, da se zamenja tudi ime - pa še tujcem gre lažje v uho," razlaga Zupan, čigar vizijo modernega, trendovskega in kreativnega prostora je uresničeval arhitekt Mitja Bobnar.

Atelje kot prostor kreative
Atelje kot prostor, v katerem ustvarja chef in atelje kot prostor, v katerem se ustvarjalnost spodbuja tudi pri gostih, ki tako lahko zdaj v praznih okvirih na steni in v notesnikih na mizi puščajo svoje vtise, pohvale in pripombe. Pri Unionu sicer Ateljeja nočejo oglaševati kot hotelske restavracije, ampak zgolj kot restavracijo, ki jo hotel "priporoča", saj bi jo radi odprli zunanjim gostom, v zadnjih letih zaspalo Nazorjevo ulico pa pritegniti vrvež - pri tem računajo, da jim bo pomagal tudi novi sosed, Hood Burger, ki se še to jesen iz prikolic seli v čisto pravo restavracijo.

V Unionu so se načrtno lotili modernizacije restavracije, zato so tudi iskali mladega kuharja in boljšega od Jorga Zupana bi težko našli. Zupan se je sprva uril v Promenadi na Bledu pri Binetu Volčiču (še preden je ta postal TV-kuhar), nato je šel v Avstralijo, kjer je bil na praksi v takrat najboljši restavraciji na celini, sydneyjskem Quayu, od tam za leto dni k Marcusu Eavesu v londonsko michelinko Pied-a-Terre, nato pa se za tri leta aboniral pri Igorju Jagodicu v ljubljanskem Strelcu.

Vmes je skočil še za mesec dni na prakso k Hestonu Blumenthalu v Fat Duck (3***), pa še v Oslo v Maemo (3***). "Všeč mi je skandinavski slog, zelo je dodelan," kima Zupan, ki se ne želi omejiti s popredalčkanjem v kateri koli kulinarični slog.

Glede na to, da je tri leta preživel pri Jagodicu, mojstru klasičnega francoskega sloga omak, redukcij in skrajno dovršenih krožnikov, Zupan pravi, da se je moral pri samostojnem delu v Ateljeju prav načrtno otresti Jagodičevega vpliva in oblikovati svoj lasten kuharski izraz. Po videnem nevarnosti, da bi bili Zupanovi krožniki kopija Jagodičevih, ni. Več je v njih vpliva Volčiča, če že, in tudi Atelje sam je še najbližje Volčičevi pred kratkim odprti Monsteri. S tem, da se Monstera oglašuje kot bistro, Atelje pa kot "fine dining" restavracija, ki meri tudi na petičnejše hotelske goste.

Avtorski slog izjemnega Zupana
V Zupanovih krožnikih se čuti svetovljanskost, širina, v njih so nedvomno opazni skandinavski minimalizem in afiniteta do fermentiranja (tu sta si podobna z Luko Koširjem iz Griča), pa tudi sproščeni, a rafinirani mladostni slog pariških in londonskih bistrojev, v katerih jedi ne strežejo v obliki modernistične slike na platnu, ampak je v ospredju predvsem povezovanje okusov.

Predvsem ima Zupan nekaj, česar žal, bodimo iskreni, večina slovenskih kuharskih mojstrov nima - bogate izkušnje iz tujine in dovzetnost za te vplive, ki jih inteligentno dozira, da krožniki ne postanejo zgolj drugorazredna kopija. Tako krožniki niso le neki "pokaži, kaj si se naučil na gostinski šoli in na mladinskih olimpijadah", ampak suveren, samozavesten izraz kuharja, ki ima izoblikovan svoj slog in ki ne zapade v tako pogosto zanko mladih kuharjev, ki hočejo na enem krožniku pokazati vse tehnike, surovine in sloge, da je rezultat kakofonija barv, opisov, pen, krem, emulzij in drobljencev.

Za nameček pa je še prezentacija brez težav na ravni michelink, začenši s tremi (!) pozdravi iz kuhinje. Govejo juho je sicer raztelesil že Tomaž Kavčič (Zemono), a se je Zupan tega lotil malce drugače - njegova "goveja župa" je sestavljena iz piškotka mesa iz goveje juhe, sušenega kostnega mozga in dehidrirane juhe z jušno zelenjavo vred, sledi tart z lisičkovim pirejem ter suhimi in vloženimi lisičkami, kot tretji pozdrav iz kuhinje pa na kameninastem krožniku, napolnjenem s senom, postrežejo miniaturni kornetek s kremo pečenega kvasa in dimljenimi
postrvjimi ikrami.

Od hišnega kruha in kisov do kefirja in kimčija
Če rečemo, da se restavracija pozna že po kruhu, Atelje to postavko opravi z odliko. Hišni kruh je odličen, iz kislega kvasnega nastavka, z mehko sredico in hrustljavo skorjico, ob njem pa postrežejo dve vrsti masla - prvi je z jagnječjim fondom, drugi s kvasnim ekstraktom.

Zupan jedi utemeljuje na novi slovenski kulinariki, a se pri tem ne omejuje izključno nanjo, rezultat pa so izrazito avtorski krožniki - tudi pri Ateljejevi ponudbi dnevno menjajočega kosila, ki pa je zato resda dražje kot pri konkurenci (18 evrov za dve jedi, 22 za tri). Tako je denimo pri predjedeh Zupan najbolj ponosen na svojo interpretacijo ajdovega močnika, postreženega z debelo plastjo naribanega sušenega jelenjega srca in pred vami zalitega z domačim slivovim kisom. Skrajno moderen krožnik z nordijskimi vplivi, kjer mlečnost močnika ublaži koncentriran mesni okus suhe divjačine, s katero Atelje oskrbuje Meglen iz Kočevja. "Žmoht" daje rjavo maslo, kislino pa sadni kis, ki ga dela Zupan sam.

V Ateljeju poleg tega sami delajo tudi kefir in jogurt (oboje iz mleka kmetije Pr Frčej v Blejski Dobravi), sami zorijo sir, vlagajo zelenjavo in fermentirajo. Surovine so sezonske, menije pa strogo snuje glede na dostopnost posameznih surovin, zato se menjavajo hitreje kot običajno. Medtem ko je jagnje (Štemberger, Ilirska Bistrica) kar stalnica (trenutno na meniju z vongolami, dimljenim jogurtom, kolerabo in metinim oljem), pa govedino uporabi izključno takrat, kadar v sevniški kmetijski zadrugi dobijo res kakovostne, bogato marmorirane kose. Trenutno ima na meniju zorjeno govedino v predjedi, postreženo s črnim česnom, jajčno "botargo", zimsko solato z govejim vinegretom in vloženimi čemaževimi koreninicami.

Na meniju tudi krškopoljc
Tudi krškopoljca (avtohtona slovenska pasma prašiča, op. a.) dobivajo iz Sevnice - ta teden so na meniju njegova počasi, v domači medici pečena rebra, ki jim je dodal pečeno hruško, hrustljavo pečene mlade lističe ohrovta, redkev, sok fermentiranih hrušk in drobnjakovo olje - krasna igra okusov, slanosti, sladkobe in tekstur, pri čemer za kislo piko na i poskrbi domači kimči.

Kondicije Zupanu ne zmanjka niti pri sladici, ki se nemalokrat v slovenskih restavracijah izkaže za Ahilovo peto še tako zverziranega mojstra. Tako pred vas postavijo krožnik z lešnikovo granolo ter sladoledom rjavega masla in domače melase, ob tem pa še skodelico duhovite igre na klasični angleški čaj z mlekom - črni čaj je tu v obliki razdrobljenega želeja, postrežen na hruškah in cimetovi kremi ter zalit s senenim mlekom. Ena izmed hišnih sladic je tudi Zupanova interpretacija potice, le da je pri njem razdelana v komponente orehi-rozine-
jurka-mlečna krema z rumom.

Lokal, ki bo zaživel tudi ob večerih
Edina točka, v kateri Atelje (za zdaj, a bojda ne več za dolgo) še šepa, je ponudba pijač. Čeprav imajo na karti več kot 200 etiket vina, so tisti dan na kozarec ponujali pretežno dokaj klasične štajerce in tiste manj divje primorce, medtem ko bi k - upam si trditi - najmodernejši ljubljanski restavraciji ta hip nedvomno sodila (tudi) trendovska naravna vina, kar recimo ponuja Monstera.

Razen tega vinom, ki so zelo korektna, ni kaj očitati - za aperitiv ponujajo odlično Bjanino penino brut zero, med hišnimi imajo Kobalov sauvignon, pa Silverijevo rebulo, modri pinot Dveri Pax, Sanctumov chardonnay, Baguerijev cabernet sauvignon, Kabajev merlot, na četrtkovem uradnem odprtju so točili tudi celotno linijo istrske eko kleti Rodica in penine Slavčka iz Vipavske doline.

Obljubljajo tudi sedem (slovenskih) craft piv, pa enako število hišnih koktajlov, zvečer naj bi za točilnim pultom, ki je zdaj krasen, masiven hrastov v kombinaciji s sivim marmorjem, stregli tudi Zupanove tapase, podobne pozdravom iz kuhinje. In cene? Za predjedi in sladice boste odšteli med 6 in 8 evrov, za glavne jedi pa med 16 in 22. Degustacijski meni s štirimi hodi je 40 evrov, s petimi 50, sedmimi 69 in devetimi 85.

Konkretne cene, a glede na videno in okušeno, si drznemo trditi, da se Unionu s Smrekarjevim hramom 2.0 ni (več) bati polpraznega lokala.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Vrhovni
# 17.10.2016 ob 08:23
@SamoRes - Mi pa lahko kdo razloži, kaj za vraga je tisto na sliki 17? - Madonca, kakšna nevednost! Jasno je vendar, da gre za 3 leta uležano seno druge košnje iz osojne lege sedmega hriba na levi v Zgornje-savinjski dolini, reducirano z domačim hlevskim prahom ter esenco pajčevine. PS: Tista oranžno-bela zadeva je le dekoracija, tokrat kot homage marelicam iz kompota, ki jih je babica Angelca polagala na gris v mleku, da smo ga otroci raje jedli.
arnie
# 17.10.2016 ob 07:09
Nekaj za site
arp
# 17.10.2016 ob 07:35
Ne razumem zakaj bi prostor, ki ima neko dolgo zgodovino in je imel nek avtentičen izgled oblekel v to fejk (faux) hipsterijo, s tem je restavracija, v arhitekturnem smislu, izgubila vsakršno prednost in postala le ena od mnogih sličnih
LukaSol
# 17.10.2016 ob 07:13
Dosti raje grem na kak kmecki turizem. Za to ceno tudi veckrat..
ZIZITOP
# 17.10.2016 ob 07:53
Kubizem. Neokusno pretiravanje. Hrana naj bo še vedno užitek, ne pa tekmovanje med chefe kdo bo na krožnik postavil kaj bolj posebnega.
ps
Kdo bo prvi postregel z ocvrto posteljico?
janko49
# 17.10.2016 ob 07:38
Da Slovenci nismo gurmani, potrjujejo tudi takšni lokali. V njih je oblika vse in vsebina tako nič. Štirje mladi hipster-kuharji in t.i. kreativni krožniki, kar pomeni, bolj umetniška instalacija kot pa porcija jedi.
SF010
# 17.10.2016 ob 07:42
A pizze majo?

Kaj pa pohan sir s pomfrijem?

Alora pridem več ksno
K_ris
# 17.10.2016 ob 08:37
@janko 49

Da Slovenci nismo gurmani, potrjujejo tudi takšni lokali. V njih je oblika vse in vsebina tako nič.


Kako si uspel priti do zaključka, da je vsebina nepomebna? Ker jaz se lahko še tako trudim, pa ne znam okusiti tistega, kar gledam le na zaslonu ... Kako je tebi uspelo po slikah ugotoviti, da je vsebina nepomembna?

Kot drugo pa mi niti ni jasno, kako si uspel iz tega sklepati, da nismo gurmani. Vsaj pogooglaj za restavracijami, ki imajo po dve ali tri mišelinove zvezdice in hitro boš ugotovil, da je tudi drugje oblika izjemno pomembna.

Tukaj je primer resravracije, ki je bila večkrat razglašena za najboljšo na svetu: LINK
Hijena
# 17.10.2016 ob 06:39
Vsepovsod pri nas posiljujejo s temi retro stili. Kot da bi prišel v klet ali skladišče.
ajvard
# 17.10.2016 ob 09:30
in kaj je bilo narobe z imenom Smrekarjev hram, imenom z vsebino in zgodovinsko tradicijo?

si predstavljate, da bi šli v Benetkah spreminjati ime Haryr's Bar?
Ples
# 17.10.2016 ob 09:20
Eh, jaz nimam čisto nič proti takšnim restavracijam, nasprotno, pozdravljam jih in vsaki novo odprti želim uspeh, tudi tej. Sploh ne dvomim, da je hrana vrhunska.

Ampak ne morem pomagat, če me ob senu popade smeh. In začnem razmišljati, če te okrasne surovine dajejo iz krožnika na krožnik, ali ima vsak gost svežo? Kaj je sploh fora tega - da naj bi se počutil bolj nazaj k naravi, a kaj? Da bi se počutil bolj domače, ker vsaj nekaj na krožniku prepoznaš na prvi pogled? Če me kdo razsvetli ...
blizzard76
# 17.10.2016 ob 08:09
point take restavracije je v tem, da se lahko "pomembneži" hvalijo, kam zahajajo. Samo noben pa ne bo priznal, da gre lačen od tam.
gispa
# 17.10.2016 ob 09:47
Sem gostinec in moje osebno mnenje je, da je garnitura krožnikov tudi del umetnosti kuhanja. Kdor ni pripravljen za take jedi plačat, pač ne bo. Se pa strinjam, da so cene in taka hrana namenjene predvsem eliti in preseravanju, kar je škoda. Že samo stroški nabave ''kao'' finih sestavin so visoki. Tudi sam kot gostinec si le redko lahko privoščim, da peljem drago v kakšno tako restavracijo. Kar se okusov tiče, včasih je dobro, včasih ne. Ampak isto je s picami itd. Če mi gre pa kaj na živce je pa to, da dobim zanič pico. :)
Sicer pa na to glejte, kot na umetnost. Tudi doma se lahko igrate in ustvarjate krožnike, takšne in drugačne, po možnosti s sestavinami z domačega vrta. Zanimivo je, če imaš vsaj malo interesa. Pa še porcijo lahko večjo narediš, ni potrebno, da je minimalno sestavin na krožniku.

Je pa še ena slaba stvar, ki se tudi lahko zgodi. Morate vedeti, da kuhar porabi dlje časa, da sestavi tak krožnik. Ni to kar tako, kot bi vrgel na krožnik dunajca pa pomfri. Načeloma so krožniki ogrevani in vedno vroči in tudi hrana načeloma ostane vroča, ko pride do gosta. Se mi je pa že zgodilo, da temu ni bilo tako in mrzel krožnik hitreje ohladi hrano. Preden kuhar postavi vse gor na krožnik, je pa lahko že mrzla. No, to je sicer zelo redka napaka, ker so grelci v kuhinjah prižgani do zaključka dela.
Sicer pa, ne se kuharjem ali pa natakarjem zamerit: :)
https://www.youtube.com/watch?v=u9a9Pcrq
7b0

@SamoRes mislim, da je to kaviar od lososa. A kaj počne na senu, mi ni jasno. Mogoče je kuhar hotel združiti kmečko okolje z morjem? :)
miha_lj
# 17.10.2016 ob 09:33
kako dobre vampe so včasih imeli, pa golaž!!!!
bk0563
# 17.10.2016 ob 08:59
Seno in neoluščena surova ajdova kaša. Vrhunska kulinarika, ni kaj :)
cockatoo
# 17.10.2016 ob 08:06
Ne stopim v takle kevder . Sem zelo hitro nehala brati. Predvidevam pa, da se bodo tule trli peticnezi, ko pa teh ne bo, bo pa prazno.
SamoRes
# 17.10.2016 ob 07:38
Na odprtju Ateljeja se je kar trlo znanih Ljubljančanov.
Ojej.

Sicer je pa vsaka nova ponudba v turističnem mestu dobrodošla, vsak najde svojo klientelo.
Mi pa lahko kdo razloži, kaj za vraga je tisto na sliki 17?
aaa
# 17.10.2016 ob 09:37
Sveta preproscina slovenskega kmeta, ki si cez svoj grunt ne upa pogledat. Bolje ziveti zaplankan in v nevednosti!

Prosim te lepo. Nikoli in nikdar na kateremkoli službenem potovanju kjerkoli po svetu, še nas nihče ni peljal pojesti kaj takšnega. Očitno res s samimi kmeti poslujemo. Bomo morali začeti očitno s slovenskimi hipsterji poslovati, da nas potegnejo iz okvirov našega kmetavzarstva.
yanker
# 17.10.2016 ob 09:38
Dekoracije je občutno več kot samo hrane!
hondica
# 17.10.2016 ob 09:28
In po koncu takšnih kreativnih seans je vedno vrsta za burek na Miklošičevi...
Roberto2000
# 17.10.2016 ob 09:08
Pomemben je tudi videz samega krožnika, ki ti ga postrežejo, vendar sam še vedno prisegam na to kar občutim v ustih in ne na to kar vidim na krožniku. Res je šlo vse nekako predaleč in dejansko krožniki v t.i. modernih restavracijah spominjajo bolj na umetniška dela kot pa na hrano. Pred kratkim sem bil na poroki kjer se je stregla hrana kot jo vidite tukaj, pa moram reči da sem bil zelo razočaran nad okusi... pa še lačen sem prišel domov.
Ples
# 17.10.2016 ob 08:53
@Vrhovni
uležano seno druge košnje iz osojne lege sedmega hriba

:))))
Slogan je pa: "Povej mi, kaj ješ, in skuhal ti bom boljše"

Moraš se res počutiti posebnega tudi, ko predte postavijo adventno okrašen (ugibam?) krožnik, na katerem je več borovih vejic, storžkov in mahu, kot tistega, kar je dejansko za pojest. Ali pa kruh na surovi ajdovi kaši ...
icibici
# 18.10.2016 ob 10:29
Okej super, zdej imamo še eno generično hipstersko restavracijo, namesto klasične restavracije z dušo art noveau-a. Vredno se vam je zdelo odrezat 113 let staro tradicijo z belimi prti zato, da mi lahko zdaj postrežete kaviar zapičen v seno. Hvala res.
generusus
# 17.10.2016 ob 10:14
Pred mnogimi leti je bilo nekaj najbolj nezaslišanega in zanikrnega, če nekdo ni poskrbel za lestenec, plafoniero, po domače "luster", in so mu žarnice kar visele s stropov še dolgo po tem, ko se je vselil v hišo/stanovanje.

Danes imajo ti ljudje najboljši in in najbolj sodobni interier, saj so "viseče žarnice" modni hit (glejte sliko). :-)
m4j3r
# 17.10.2016 ob 09:20
6. in 11. slika... kaj je to? Žemlja na ptičjih semenih?
Roberto2000
# 17.10.2016 ob 10:46
ajvard

lokalne in sezonske sestavine uporablja za dekoracijo :)
inteligenca
# 17.10.2016 ob 09:53
Kako me podraži,da ko je članek o vrhunski hrani vsi slovenceljni v en glas tuljo,da je to samo za snobe. Ja avto je tudi samo za prevoz pa se zapufate,da kupite boljšega od soseda in tudi hiša je samo za spat pa zidate take,da se človek lahko zgubi v njih.Tudi v Piranu ali u Soči se lahko namakate pa rinete na Karibe itd,
VevericaStrela
# 17.10.2016 ob 11:12
Nimam nič proti, ampak dajmo zvišat minimalno plačo na 1000€ neto, da bodo take gostilne mele smisel. :D
ajvard
# 17.10.2016 ob 10:41
gavra76

v Sloveniji raste preko 1.500 divjih užitnih rastlin.
kakšna eksplozija okusov je šele to, ko se potikaš v naravi, nabiraš in nato poješ. pa še brezplačno je.

je pa res, da "kreativni" ljudje raje zavijete v "vrhunsko" restavracijo in drago plačajo za tisto, kar raste vsenaokoli.

pa še nekaj, v članku piše, da ta velekuhar kuha z lokalnimi in sezonskimi sestavinami.

lososov kaviar je na eni fotki....
alcatraz
# 17.10.2016 ob 08:09
a neki narmalnega se pa ne da nikjer v lj. odpret?
Veverica
# 18.10.2016 ob 04:10
Res ne vem, zakaj so šli uničit ime in izgled Smrekarjevega hrama... Škoda, samo prenove je bil potreben, ne pa, da so mu amputirali dušo...Lahko, da se motim, samo tole na krožnikih mi deluje izumetničeno.
Breathe
# 17.10.2016 ob 17:52
Hehe, ko tovarišica Kaja Sajovic doseže status rdečega božanstva in lahko briše tudi komentarje, ki se nanašajo na ugašanje tradicije u Lublan...
Potem smo blizu.
Ples
# 17.10.2016 ob 10:28
@PONOS
Kreativni ljudje potrebujejo nove okuse in dražljaje za kreativne možgane

Ja, čisto možno, da nimam dovolj kreativnih možganov za dražljaj, ki ga povzroči seno na krožniku :(
Nič, moram potem malo odpadlega jesenskega listja nabrat za dekoracijo večerje, pa da vidim, kako bo z dražljaji ;)
PONOS
# 17.10.2016 ob 10:24
Najbol bi zadevo opisal takole misjonarc je ok .ampak čez čas postane dolgočasen kama sutra je navodilo kako postane ista zadeva še mnogokrat boljša:)
miha_lj
# 17.10.2016 ob 09:32
RTV, prosim ponovite včerajšnjo oddajo o arhitekturi
icibici
# 18.10.2016 ob 11:58
Art novea je pri nas secesija.
Thanks so much for clearing that up.
bP
# 18.10.2016 ob 07:12
Ne bi se čudil, če bi dobili državno subvencijo.
juk
# 18.10.2016 ob 01:12
Za mene bo hrana vedno potešitev lakote. Bistvo hrane za mene je da se naješ. To da eni v temu vidijo top umetniški dogodek mi je smešno, jih pa razumem. Ne razumem pa zakaj novinarji vedno hvalite take stvari, nikoli pa ne rečete ta restavracija je res dobra ker ponudijo okusne in velike porcije za majhno ceno. Neko preseravanje s hrano je vsaj za mene neokusno. Tudi ni kuharja na svetu ki bi mi prinesel toliko dodane vrednosti kot računa za krožnik hrane. To je čisto preseravanje.
Breathe
# 17.10.2016 ob 18:01
Še v Komunistu so poznali mejo, vam pa se je totalno odpulilo in se greste razsodnika nad razsodniki.
Naj se mi roka posuši, če še kdaj kliknem MMC.
In upam, da nas bo vsak dan več.
wu-pe
# 17.10.2016 ob 16:40
Spet risanje hrane za pohlepneže na planetu lačnih....
K_ris
# 17.10.2016 ob 11:15
@VevericaStrela

Takšne gostilne nimajo tako velikih kapacitet, da bi morale živeti od tega, da k njim hodijo tisti s povprečno ali podpovprečno plačo. Je povsem dovolj, da jih obiskuje 5% tistih z najvišjimi dohodki. Smiselnost torej ni odvisna od minimalne plače, pač pa od tega, ali bodo k njim hodilo tisti z druge strani plačne lestvice.
ti-ne
# 17.10.2016 ob 11:01
Mene ta vrhunska kuhinja spominja na frizure vrhunskih nogometašev ( Pogba style) . Verjamem, da so tudi frizerji in frizerke vrhunski....
Predvsem kičasto in predvsem kičasto press
K_ris
# 17.10.2016 ob 08:41
Popravljam LINK
Coen
# 19.10.2016 ob 12:44
Ne maram, ko imam na krožniku več okraskov kot pa dejanske hrane (ne glede na ceno). Na to sem pa prav alergičen, tako da me v to restavracijo po vsej verjetnosti ne bo.
por
# 17.10.2016 ob 22:42
uh en klasičen zgodovinski gostilniški interier so obnovili tako kot ostale fensi restorane v lublan. No ja, mogoče je bilo to potrebno. Pogrešal bom tisti 'art noveau' ... jedel pa nisem niti prej tam niti sedaj ne bom :) Drugo leto bo pa spet kej novga tam! Težko je držati zadevo na nivoju, ko uplahne val obiskovalcev, ki pride samo zaradi novitete... težko je danes začeti tradicjo, če te čez eno leto ni več...
ponosnikmet
# 17.10.2016 ob 21:03
Otava,zrnje,mah...
BepaJoseph
# 17.10.2016 ob 19:05
Tole pa ne bo šlo skoz...
sandiego1995
# 17.10.2016 ob 18:49
Kaja, koliko stane ta hvalospev??

Stavit grem s komerkoli, da ta restavracija v Ljubljani ne more uspeti.

Prvic. Imamo premajhno zaledje za tak tip restavracije.
Drugic. Dober kuhar je najmanj pomemben, da taka stvar deluje. V SLO je veliko
Drugih dejavnikov pred tem. Kar nenazadnje potrjuje cel kup "odlicnih" kuharskih mojstrov, ki so se lotili svojega projekta in neslavno propadli. V prispevku omenjeni Volcic je ze eden tistih.

Tretjic. Pred leti je strokovnjak za prehrano, ki seveda to vsekakor ni, ampak le en velik blefer, podeljeval najvec sonckov ravno takim restavracijam, kot je Atalje, z "priznanimi kuharskimi mojstri" In ob vsaki priloznosti zasmehoval restavracije z velikimi krozniki.
Dejstvo danes je, da je vecina teh s petimi soncki propadla ali vsaj zamenjala lastnike, za razliko od vseh ostalih.

Da ne bo pomote. Iskreno privoscim Ateljeju da uspe, zal pa nas bliznja zgodovina uci, da je to misija nemogoce.
Pejtnourt
# 17.10.2016 ob 15:00
Jaz pa vse skupaj recimo razumem. Pač ni za vse. Eni si ne morejo privoščit, spet drugi ne razumejo, tretji pa so hejterji, ker je to kul in dobijo kakšen plus, če omenijo da je mamin šnicl boljši in večji.

Nič pa ni bolj nadležnega od tega, da so vse "trendi" sladice v oblikah nekih krem in sladoledov. 3/4 nobel restavracij nudi samo take in podobne sladice, ki delujejo kot že prežvečene. Malce "hrustljavosti" ne bi škodilo. (če to ni seno) :)
seven7
# 17.10.2016 ob 14:59
@kaja sajovic

Super.

Vendar imam en opravičen zadržek za prihodnost.

A ste kaj povprašali mojstra kako dolgo bo ustvarjal v Ateljeju?

Sprašujem, ker se mojstri po slovenskih oštarijah menjujejo kot gate...

In če vemo, da se zgodba gradi okoli mojstra me zanima kaj lahko pričakujem čez leto dni?
Kazalo