Visok jubilej bodo v Parku Škocjanske jame praznovali vse leto. Že od začetka leta pripravljajo različna predavanja, ki bodo potekala skozi vse leto. Tako bo tudi v petek, ko pripravljajo strokovna predavanja o raziskovanju, turističnem obisku in laserskem skeniranju Škocjanskih jam. Osrednji dogodek pa bo sobotna slovesnost, na kateri pričakujejo tudi predsednika države. Foto: Borut Lozej
Visok jubilej bodo v Parku Škocjanske jame praznovali vse leto. Že od začetka leta pripravljajo različna predavanja, ki bodo potekala skozi vse leto. Tako bo tudi v petek, ko pripravljajo strokovna predavanja o raziskovanju, turističnem obisku in laserskem skeniranju Škocjanskih jam. Osrednji dogodek pa bo sobotna slovesnost, na kateri pričakujejo tudi predsednika države. Foto: Borut Lozej

"Ugotovljeno je bilo, da je Martelova dvorana celo večja, kot smo do zdaj mislili in govorili. Po teh zadnjih meritvah je Martelova dvorana velika 2,55 milijona kubičnih metrov (do zdaj ocenjeno 2,2 milijona kubičnih metrov); to pomeni, da je dolga 314 metrov, široka 143 metrov in visoka do 158 metrov," je povedala Rosana Cerkvenik iz Parka Škocjanske jame.

Novo izmerjena velikost Martelove dvorane pomeni, da je druga največja podzemna dvorana v Evropi in po zdaj znanih podatkih 11 največja podzemna dvorana na svetu.

Začetek turizma povezujejo z letnico 1819

Sicer pa Škocjanske jame praznujejo prav poseben jubilej, saj ravno te dni mineva 200 let od prvega turističnega obiska jam.

Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga Liber Cavernae St. Canziani (Knjiga jam Sv. Kancijana). Najprej so jo hranili pri nekdanji gostilni Mahorčič, po letu 1880 pa pri gostilni Gombač v Matavunu, kjer so domačini prodajali vstopnice in vodili po jami. Vanjo so se vpisali številni pomembni gostje, med katerimi izpostavljajo le prvo vpisano, kronsko princeso nadvojvodinjo Štefanijo, ženo prestolonaslednika princa Rudolfa.

Matej Tominc – pionir turizma v Škocjanskih jamah

Prva turistična pot je bila speljana iz Betanje v Veliko dolino do nekdanje Hlevnjače, ki so jo pozneje preimenovali v Tominčevo jamo. Ta je bila poimenovana po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki se je nad jamo tako navdušil, da je leta 1823 dal zgraditi omenjeno pot, zato ga priznavajo za pionirja turizma v Škocjanskih jamah.

Nadaljevanje zgodbe raziskovanja jam, izgradnje kompleksne jamske infrastrukture, obsežne raziskave in vpis na Unescov seznam svetovne dediščine so Škocjanske jame postavile na svetovni zemljevid veličastnih podzemnih naravnih pojavov z zgodbami s področja speleologije, arheologije, zgodovine in botanike.

Obisk v jami se iz leta v leto povečuje, lani je dosegel številko 190.000, skupno pa naj bi Škocjanske jame obiskalo že okrog štiri milijone obiskovalcev.

Praznovanju se pridružuje Jamarska zveza Slovenije

Praznovanju se bo pridružila tudi Jamarska zveza Slovenije, ki letos zaznamuje 130-letnico organiziranega jamarskega raziskovanja in 60-letnico ustanovitve jamarske reševalne službe.

V vseh teh letih je v edinstveni jamarski kataster na svetu vloženih več kot 13.000 načrtov in opisov slovenskih jam, med katerimi jih je 26 urejenih za turistični obisk.