Največ bonov je bilo do zdaj izkoriščenih na Obali in v zdraviliščih. Foto: Turistično združenje Portorož
Največ bonov je bilo do zdaj izkoriščenih na Obali in v zdraviliščih. Foto: Turistično združenje Portorož

Na drugi strani so najmanj unovčenih bonov opazili v mestih in izrazito mednarodnih turističnih destinacijah, kot je denimo Bled.

Prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki so prejeli turistične bone za protikoronsko pomoč temu sektorju, so od petka do ponedeljka do 16. ure unovčili že skoraj 3400 bonov, prek katerih je v turizem priteklo dobrih 400.000 evrov. "Skladno s pričakovanji prihaja do velikih razlik med obsegom rezervacij s turističnimi boni med posameznimi destinacijami," pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo.

V prvih dneh so zaznali nekaj tehničnih težav, ki so bile po njegovih besedah "hitro in učinkovito odpravljene". Ob tem poudarja, da je Furs pred začetkom uporabe turističnih bonov pripravil ustrezne informacije in izvedel videokonferenčno predstavitev poteka opravil, ki so povezana s turističnimi boni, zato so bili nastanitveni obrati na začetek koriščenja pripravljeni.

Država bo za turistične bone skupno namenila 345 milijonov evrov in so eden nosilnih ukrepov tretjega protikoronskega svežnja. Prejeli so jih vsi prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marec 2020, in sicer rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov.

Na Bledu izkoriščeno malo turističnih bonov. Foto: Pixabay
Na Bledu izkoriščeno malo turističnih bonov. Foto: Pixabay

Vpogled v stanje na eDavkih

Boni so deljivi in jih je mogoče unovčiti v večkratnem znesku za plačilo prenočitve ali prenočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih po Sloveniji, unovčiti pa jih je mogoče do konca leta. Vpogled v stanje bona je mogoče opraviti na aplikaciji eDavki.

Po poročanju Pop TV-ja so določeni ponudniki nastanitev napovedali upravni spor, češ da je zakonodaja, ki ureja koriščenje bonov, diskriminatorna. Moti jih določilo, da je bone mogoče uporabiti le pri ponudnikih, ki so imeli registrirano in aktivno dejavnost 13. marca letos. S tem iz ukrepa izpadejo mnogi ponudniki na izrazito sezonskih destinacijah, ki zunaj sezone odjavijo dejavnost, ali tisti, ki so pred poletjem obnavljali ali gradili nove zmogljivosti. Ti ponudniki opažajo, da večina potencialnih gostov izgubi zanimanje za prebivanje pri njih, ko ugotovijo, da bonov ni mogoče unovčiti. "Pripravlja se postopek za sprožitev upravnega spora," je povedala ena od ponudnic Sabina Bartolič Ambrož iz Kampa na otoku. Dodala je še, da bo moči pri tem združilo več ponudnikov.

V prvem četrtletju zasebno potovalo 40 odstotkov manj Slovencev

Slovenci smo v tujini povprečno preživeli 6,4 prenočitve, v Sloveniji pa 2,5. Foto: Reuters
Slovenci smo v tujini povprečno preživeli 6,4 prenočitve, v Sloveniji pa 2,5. Foto: Reuters

V prvem četrtletju leta 2020 je šlo sicer na zasebno potovanje skoraj 40 odstotkov manj prebivalcev Slovenije kot v istem obdobju lani. Število njihovih prenočitev je bilo v trimesečju, ko so začeli veljati ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa, na letni ravni za skoraj 30 odstotkov nižje.

Januarja, februarja in marca je na vsaj eno zasebno potovanje odšlo okoli 269.000 oz. 15 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih najmanj 15 let, kar je za skoraj štiri desetine manj kot v istem obdobju leta 2019. Takrat se je vsaj enega zasebnega potovanja udeležilo okoli 436.000 ali 25 odstotkov prebivalcev Slovenije. Vseh zasebnih potovanj, ki so jih opravili v prvem trimesečju, je bilo okoli 348.000, vseh njihovih prenočitev pa okoli 1,59 milijona, kar na letni ravni predstavlja 28-odstotni padec.

Potovanje povprečno trajalo 4,6 prenočitve

Zasebno potovanje v tem obdobju je trajalo povprečno 4,6 prenočitve (v Sloveniji 2,5 prenočitve, v tujini 6,4 prenočitve). Povprečni dnevni izdatki na zasebnih potovanjih pa so znašali okoli 54 evrov na osebo. V Sloveniji je turist povprečno na dan porabil 48 evrov, v tujini pa 57 evrov.

Tretjina (33 odstotkov) tistih, ki v prvem četrtletju niso zasebno potovali, je kot najpomembnejši razlog za to, da niso odšli na potovanje, navedla pomanjkanje časa. Petina (21 odstotkov) je navedla neprimeren letni čas in druge razloge, med katere spadajo tudi razlogi, povezani z epidemijo covida-19. 17 odstotkov jih ni potovalo iz zdravstvenih razlogov, 15 odstotkov jih ni čutilo potrebe po potovanju, 14 odstotkov pa je kot glavni razlog, da so ostali doma, navedlo finančne razloge.