Čudovit prizor delte reke Saloum v Senegalu. Foto: flickr
Čudovit prizor delte reke Saloum v Senegalu. Foto: flickr

Predstavnik Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je na srečanju v Parizu sprejel kandidaturo 20 kulturnih in naravnih znamenitosti, ki so si želele vpisa na tako želeni seznam. Med njimi so kar 16 ostankov, najdišč in še stoječih stavb, ki sodijo v kulturno dediščino, trije primerki naravne lepote in en kraj, ki je kombinacija obojega.

Preberite več o slovenskih koliščih.

Za vse so zapisali, da predstavljajo "izjemno vrednost za vse človeštvo", z vpisom na seznam pa so kraji dobili ogromno spodbudo za razvoj turizma, hkrati pa tudi večjo zaščito, da jih bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije.

Trenutno seznam obsega že več kot 900 imen v 151 državah sveta, kot rečeno, pa so se do zdaj edinemu slovenskemu predstavniku, Škocjanskim jamam, pridružila še prazgodovinska kolišča okoli Alp.

V spodnji fotozgodbi vam predstavljamo prvih deset kulturnih vrednot, nad katerimi bo po novem bdel Unesco.

Foto: EPA, Flickr, Wikipedia.

Otok Meroe, Sudan. Arheološka najdišča na tem polpuščavskem otoku, ki leži med rekama Nil in Atbara, so bila središče kraljestva Kušev, ki so bili na vrhu svoje moči od osmega stoletja pr. n. š. do četrtega stoletja n. št. Tukaj je bil dom vladarjev, ki so skoraj eno stoletje vladali tudi Egiptu, vsebuje pa ostanke piramid, templjev in bivališč. Imperij se je raztezal od Sredozemskega morja do osrednje Afrike.
Trdnjava dinastije Ho, Vietnam. Trdnjava iz 14. stoletja, ki je bila zgrajena po načelih feng shuija, priča o cvetočem obdobju neokonfucianizma konec tega stoletja v Vietnamu in njegovem širjenju v druge kraje vzhodne Azije. Zaradi feng shuija so stavbo postavili v čudovito okolje, na kraj, ki je enako oddaljen od dveh gora in dveh rek.
Nasadi kavovca, Kolumbija. Ta pokrajina, na kateri je 'vladar' tropsko drevo kavovec, iz semen katerega pridobivajo kavo, vključuje šest različnih območij, na katerih je skupno 18 urbanih središč oziroma plantaž. Leži na vznožju zahodnega in osrednjega dela Andov, kjer obstaja večstoletna tradicija gojenja te rastline. Za območje so značilne tudi hiše, zgrajene iz mešanice peska in gline s slamo.
Kulturna pokrajina Serra de Tramuntana, Španija. Gre za pokrajino na balearskem otoku Majorka, ki jo je močno preoblikovalo tisočletja trajajoče kmetijsko obdelovanje zemlje na kraju, na katerem so naravni viri zelo skromni. Za območje so značilni nasadi v terasah, ki jih povezuje namakalni sistem z vodnimi mlini, ter kamnite stavbe in kmetije.
Kulturna najdišča Al Ain, Združeni arabski emirati. Al Ain je skupno ime za več naselbin, ki pričajo o neprekinjeni človeški naselitvi v puščavski pokrajini vse od neolitika naprej. Med najbolj nenavadne stavbe sodijo okrogli kamniti grobovi iz leta 2.500 pr. n. š., vodnjaki in več konstrukcij iz nežgane opeke, kot so stolpi in palače.
Tovarna Fagus, Alfeld, Nemčija. Gre za kompleks desetih stavb, ki so jih leta 1910 začeli graditi po načrtih Walterja Gropiusa in pomenijo temeljni kamen v razvoju moderne arhitekture in industrijskega oblikovanja. V stavbah z ogromnimi steklenimi okni, ki jih krasi funkcionalna estetika, še danes domujejo različni delovni procesi dela v tovarnah. Tovarna Fagus leži v kraju Alfeld v Spodnji Saški.
Zgodovinski del Bridgetowna, Barbados. Mesto Bridgetown na Barbadosu oziroma njegovo staro jedro je izjemen primerek britanske kolonialne arhitekture, ki sega v čas od 17. do 19. stoletja. Z zavitimi ulicami ima mesto povsem drugačen pečat, kot ga imajo kraji na bližnjih otokih, v katerih je čutiti pridih španske in nizozemske kolonizacije.
Lombardi v Italiji. Ostanki Lombardov vsebujejo sedem sklopov pomembnih stavb, med katerimi so trdnjave, cerkve in samostani, ki so razporejeni po vsem Apeninskem polotoku. Spominjajo na dosežke Lombardov, ki so v te kraje prišli iz severne Evrope in v Italiji med šestim in osmim stoletjem razvili posebno kulturo. Njihovo mešanje arhitekturnih slogov predstavlja prehod iz antike v evropski srednji vek.
Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Slovenija in Švica. Gre za izbor 111 manjših najdišč na območju Alp od skupno 1.000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 let pr. n. št., ki so jih odkrili pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja.
Delta reke Saloum, Senegal. To območje na zahodu Afrike, veliko 5.000 kvadratnih kilometrov in sestavljeno iz treh rek, omogoča človeku bivanje že vrsto let, saj je izredno bogato z ribami, školjkami in raki. Za delto je značilno več kot 200 otokov in otočkov in izjemna rast mangrov, kraju pa daje poseben pečat 218 nasipov iz lupinarjev, nekateri so dolgi tudi več sto metrov. V njih so našli artefakte, pomembne za razumevanje obstoja kultur iz različnih obdobij.