V Silvaproduktu, ki so ga pred več kot šestimi desetletji ustanovili na pobudo strokovnjakov z ljubljanske biotehniške fakultete, veliko stavijo na svoj kombiniran izdelek. Foto: MMC RTV SLO
V Silvaproduktu, ki so ga pred več kot šestimi desetletji ustanovili na pobudo strokovnjakov z ljubljanske biotehniške fakultete, veliko stavijo na svoj kombiniran izdelek. Foto: MMC RTV SLO
Na fotografiji je jasno razvidno, kako se obnaša voda na z voskom obdelani in neobdelani površini termično modificiranega lesa. Foto: MMC RTV SLO
Silvaprodukt
Cena npr. okna iz termično obdelanega lesa in obdelanega s hidrofobnim voskom je le od pet do 10 odstotkov višja kot cena okna iz običajnega lesa. Foto: MMC RTV SLO

Podjetje Silvaprodukt z 11 zaposlenimi sicer obstaja že od leta 1951, a po besedah njegovega direktorja Dušana Radoša so po osamosvojitvi Slovenije šele v zadnjem času prišli do te stopnje, da večji kupci pristopajo do njih in iščejo njihove izdelke. Veliko upov v tem trenutku polagajo zlasti v svoj nagrajeni izdelek, ki je po Radoševih besedah vrhunski in ima velik prodajni potencial. Na prodajne police bo prišel prihodnje leto, na kakšen način, pa se v podjetju šele odločajo.


V podjetju sicer že od samega nastanka sodelujejo z ljubljansko biotehniško fakulteto, kjer so jim nagrajeni izdelek tudi pomagali razviti. Po besedah razvojnega tehnologa Gregorja Repa gre za kombiniran izdelek, ki ga sestavlja termično obdelan les, kateri se nato obdela še z izjemno hidrofobnim voskom naravnega izvora.

Termična modifikacija je, pove Rep, poseben postopek, v katerem neki les, npr. smrekovino, ki je skoraj neuporabna na prostem, segrejejo do dokaj visokih temperatur - med 180 in 230 °C. S tem les postane bistveno bolj odporen proti škodljivcem in pridobi večjo dimenzijsko stabilnost, se pravi, da ob spremembah zračne vlažnosti manj spreminja svoje dimenzije. Takšnemu lesu se med toplotno obdelavo zmanjša tudi toplotna prevodnost, pridobi pa še nekatere druge zanimive lastnosti. Takšen les pa nato še dodatno obdelajo z voskom.

"S tem lahko oplemenitimo oz. dodatno zaščitimo površino lesa, kar pripomore k njegovi bistveno večji odpornosti proti škodljivcem in daljši življenjski dobi izdelka. Tako obdelan les nato lahko uporabljamo na pročeljih stavb, kot strešno kritino, na fasadah, na terasah in tudi pri izdelavi stavbnega pohištva, na primer oken in vrat. Na ta način lahko zaščitimo vse vrste slovenskega lesa, ki večinoma niso dovolj odporne za uporabo na prostem in v primerjavi z obstoječimi izdelki lahko to storimo na do okolja popolnoma neškodljiv način," pojasni Rep. Vrste lesa, ki so bile prej za zunanjo uporabo povsem neprimerne, tako lahko dobijo povsem novo vlogo.

Spet si ogledujejo tuje trge
"Zadnja leta čutimo interes za termično obdelavo lesa. Očitno je trg spoznal, da je to kakovosten izdelek in da je vsestransko uporaben," ob tem pove Radoš. Uspešen slovenski proizvajalec stavbnega pohištva je tako v sodelovanju s Silvaproduktom in z uporabo lesa, obdelanega na omenjen način, na primer že uspel izdelati okno, ki je bilo na razpisu Passivhaus inštituta iz Nemčije letos izbrano in nagrajeno kot najučinkovitejše certificirano pasivno leseno oknu na svetu. Zato v podjetju že premišljujejo, da bi svojo tehnologijo licencirali tudi kakšnemu večjemu podjetju. Interes je že bil izkazan.

Tudi pri novem vosku, ki je sicer še do neke mere v razvoju, prodajati pa naj bi ga začeli v 2015, razmišljajo o dveh mogočih poteh: ena je, da ga ponudijo proizvajalcem končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, npr. proizvajalcem stavbnega pohištva. Druga možnost pa je široka uporaba, a morajo izdelek do končne oblike za ta namen še pripeljati, pojasni direktor podjetja. S svojimi po njegovih besedah vrhunskimi izdelki nameravajo znova priti tudi na trge, kjer so nekoč že bili, a so jih izgubili - to so Nemčija, Avstrija in Italija.

Premalo podpore
In kako jim pri tem pomaga država oz. podjetniško okolje v Sloveniji? "Servis države skorajda ne obstaja," odgovori Radoš. Vsaj ne tako kot v drugih državah, ki svojim izvoznikom pomagajo z olajšavami. "Zaradi tega so tudi konkurenčni na naših trgih," doda.
Tudi od velikih besed o oživljanju lesne industrije, ki jih poslušamo zadnji dve leti, še ni bilo nekih oprijemljivih rezultatov. "V zadnjih 10, 15 letih smo - od mislim, da okoli 40.000 delovnih mest v lesni industriji - izgubili skoraj 30.000. Tega se v zelo kratkem času ne da popraviti. S predstavniki države smo se sicer neformalno večkrat že pogovarjali in se srečali na temo prihodnosti lesne industrije v Sloveniji, ampak mislim, da samo neka skupina entuziastov, ki bi želela vrniti les v slovenski prostor, ne more narediti veliko brez pomoči države," opiše položaj v panogi.

Ne more tudi mimo plačilne nediscipline, ki je po Radoševem mnenju postala resna težava. "Skoraj se ne izplača iti po sodni poti uveljavljat svojih stroškov, ker je to predolgo in negotovo, tako da se naše poslovanje zoži na zanesljive stranke. In to je težava," opozori.

A kljub temu so v zadnjih mesecih prišli že v položaj, ko stranke iščejo njih. "Prav zdaj moramo pogledati ponudbo nekega podjetja (pokaže na papirje), ki želi na prostem postaviti klopi in mize in je naš izdelek zanj pravzaprav idealen. Mi imamo vrhunske izdelke, smo eno redkih majhnih podjetij, ki ima tako kemično zaščito kot termično obdelavo lesa. Mislim, da smo edino tako podjetje v Evropi. In če se omejimo samo na ta dva izdelka, je to že dovolj dela in možnosti, da pridemo tudi na zunanje trge," še sklene. Mi jim pri tem želimo veliko uspeha.