Na ogled so  eksponati iz različnih zgodovinskih obdobij kot tudi filmi, statistike in izrezki iz časopisov. Foto: Dunajski muzej kontracepcije in splava
Na ogled so eksponati iz različnih zgodovinskih obdobij kot tudi filmi, statistike in izrezki iz časopisov. Foto: Dunajski muzej kontracepcije in splava
Dunajski muzej kontracepcije in splava
Ustanovitelj in direktor muzeja, ginekolog Christian Fiala, želi obiskovalce poučiti o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti načrtovanja nosečnosti ter razbiti moderne mite o zanositvi. Foto: Dunajski muzej kontracepcije in splava

V petih letih svojega delovanja je muzej naštel 20.000 obiskovalcev, gre večinoma za mlade, ki se lahko v muzeju poučijo o starodavnih metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo, nezakonitih in nevarnih prekinitvah nosečnosti ter načinih ugotavljanja nosečnosti skozi zgodovino.

Na ogled so tako eksponati iz različnih zgodovinskih obdobij kot tudi filmi, statistike in izrezki iz časopisov. Ustanovitelj in direktor muzeja, ginekolog Christian Fiala, želi obiskovalce poučiti o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti načrtovanja nosečnosti ter razbiti moderne mite o zanositvi.

Muzej prikazuje tudi nevarno prekinjanje nosečnosti v času, ko je bil splav še prepovedan, zato so se ženske pogosto zatekale k mazačem. Na ogled je delovna miza s pletilkami v predalu, iz razstavljenih dokumentov pa si lahko obiskovalci preberejo zgodbe žensk, ki so bile zaradi prepovedanega splava obsojene na mučenje, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress.

Kako so se nekoč zaščitili?
Želja po nadzorovanju zanositve obstaja že od nekdaj, zato so ljudje posegali po najrazličnejših, večinoma nezanesljivih sredstvih in metodah. Ljubimke Casanove naj bi si v 18. stoletju pred spolnim odnosom v nožnico vstavljale polovico limonine lupine, kar naj bi učinkovalo kot kontracepcija. V začetku 20. stoletja so za preventivo uporabljali kis, s katerim so po odnosu spirali nožnico, do 20. stoletja pa so moški namesto kondoma uporabljali ovčja čreva in ribji mehur.

Tudi testi za ugotavljanje nosečnosti so bili precej domiselni. V starem Egiptu je ženska spila mešanico piva in dateljnov; če je po tem bruhala, je bil to znak za nosečnost. Do leta 1960 so v Avstriji delali nosečniške teste s pomočjo žab. Urin domnevno noseče ženske so žabji samici vbrizgali pod kožo; če je žival zatem izlegla jajčeca, je bil test pozitiven.