Prizor s stavke dostavljalcev različnih podjetij v Genovi v Italiji, ki so zahtevali boljše pogoje dela. Foto: EPA
Prizor s stavke dostavljalcev različnih podjetij v Genovi v Italiji, ki so zahtevali boljše pogoje dela. Foto: EPA

V ZDA je dostavljalski sektor med covidnim zaprtjem zacvetel, pripravljena hrana se je prodajala kot vroče žemljice. Največji ameriški dostavljavec DoorDash je za trikrat povečal prihodke v prvem četrtletju leta 2021 v primerjavi z enakim obdobjem lani, je poročal The Economist.

Tudi glavna konkurenta Grubhub in UberEats nista veliko zaostajala. V času zaprtij med aprilom in junijem lani so zaznali rekordno rast vseh ključnih parametrov dostavljalskega sektorja: prihodkov, števila novih uporabnikov, partnerskih restavracij in skupnega števila naročil hrane, je poročal specializirani časnik Restaurant Bussiness.

Razlogi za porast povpraševanja po dostavi pripravljenih obrokov hrane na dom so bili očitni ‒ restavracije in menze so bile zaprte, ljudje so se izogibali stikom, prebivalcem je bilo med zaprtji prepovedano ali vsaj odsvetovano zapuščanje stanovanja, številni pa imajo ob tem tudi pomanjkljive kuharske veščine.

Slovenci med zaprtji več kuhali

Tudi v Sloveniji so se v sklopu covidnih ukrepov zaprle restavracije in menze. Mednarodna raziskava Food-Covid-19 ugotavlja, da je pred epidemijo 23 odstotkov Slovencev oziroma petina populacije najmanj enkrat na teden jedla v barih ali restavracijah.

Spremenjene prehranjevalne navade so v Sloveniji vključevale manj pogosto nakupovanje, več pripravljanja obrokov doma, manj zavržene hrane ter več naročanja živil na dom, je v lanski raziskavi ugotovil Inštitut za nutricionistiko.

Sorodna novica "Revolucionarno leto za dostavo hrane". Ana Roš: "Lahko bi jedli 100-odstotno lokalno".

"V času izolacije so se mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so pogosto uporabljali tudi nove in še neznane recepte ali sestavine. Veliko gospodinjstev je v tem času začelo peči domač kruh. Kar 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev menijo, da bodo peko kruha nadaljevali tudi v prihodnje," navaja Inštitut za nutricionistiko, ki je raziskavo izvedel med marcem in decembrom lani.

Manj pogosto je bilo nakupovanje v nakupovalnih središčih, upadlo je tudi zanimanje za nakupe na tržnicah. Na drugi strani so velik porast zaznali pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom.

Dostavo živil na dom se je naročalo približno 14 odstotkov gospodinjstev, izrazito pa se je povečalo nakupovanje z dostavo pri svežem sadju in zelenjavi, še ugotavljajo.

Dostavo pripravljenih obrokov hrane na dom je uporabljalo okoli šest odstotkov vključenih v raziskavo, pretežno so Slovenci namreč pripravljali obroke doma, bodisi iz svežih ali predelanih sestavin.

Podatke so zbrali na vzorcu 600 gospodinjstev, vzorec pa je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo.

Dostavljavci v Sloveniji med zaprtji ponudili tudi trgovinske izdelke

Na praznih ulicah slovenskih mest med zaprtji so bili sicer precej opazni dostavljavci na kolesih, opremljeni z ogromnimi škatlami različnih barv in imen podjetij.

Finsko tehnološko podjetje Wolt, eden vodilnih dostavljavcev v Sloveniji, je medtem zaznalo porast povpraševanja po njihovih storitvah med zaprtji.

Woltovi dostavljalci so v dveh letih opravili okoli deset milijonov kilometrov, večinoma s kolesi. V Sloveniji je trenutno aktivnih okoli 700 dostavljavcev. Foto: Wolt Slovenija.
Woltovi dostavljalci so v dveh letih opravili okoli deset milijonov kilometrov, večinoma s kolesi. V Sloveniji je trenutno aktivnih okoli 700 dostavljavcev. Foto: Wolt Slovenija.

"Pandemija je naše načrte in rast pospešila za tri do štri mesece. Nekatere mejnike smo tako dosegli hitreje, kot smo pričakovali, predvsem vstop v segment maloprodajnih ponudnikov, torej dostavo iz trgovin," so za MMC sporočili iz podjetja Wolt Slovenija.

Porast povpraševanja ponazarjajo s podatkom, da trenutno "sodelujejo s 700 tedensko aktivnimi dostavljavci", lani v enakem obdobju pa so z 250. "Dostava hrane in dostava iz trgovin sta postali že stalnica, saj je vsak drugi Ljubljančan v zadnjih dveh letih naročil prek Wolta," še trdijo v podjetju.

Wolt je na slovenskem trgu prisoten dve leti. V zadnjem času poleg dostave pripravljenih obrokov širijo tudi ponudbo dostave živil in drugih trgovinskih izdelkov na dom "v 30 minutah po naročilu". V Sloveniji prevladujejo naročila mleka, banan in jajc, v segmentu pijač prevladujeta pivo in vino, sledijo rože in darilni program.

Naj omenimo, da smo enaka vprašanja naslovili tudi na konkurenčno dostavljavsko podjetje Glovo, vendar v času pisanja nismo dobili odgovorov. Špansko oz. katalonsko podjetje se je letos združilo s slovenskim podjetjem eHrana, poleg dostave pripravljene hrane pa prav tako ponuja trgovinske izdelke.

Na tem mestu poudarjamo, da številne slovenske restavracije in trgovine nudijo dostavo na dom v lastni izvedbi.

Dostavljalci pripravljene hrane so med epidemijo podrli vse rekorde. Foto: Pixabay
Dostavljalci pripravljene hrane so med epidemijo podrli vse rekorde. Foto: Pixabay

Na začetku tedna azijska hrana, za konec tedna hamburgerji

Na povpraševanje po dostavi v Sloveniji vplivajo številni dejavniki, med njimi je denimo vreme, število naročil naraste v hladnejših dnevih. Več naročil je tudi ob praznikih, medtem ko jih je v poletnih mesecih manj.

Največ naročil hrane je med tednom, in sicer med torkom in petkom. Najzgodnejši lakotniki naročila oddajo že med 9. in 10. uro, večina pa kosilo naroči med 11. in 13. uro. Povečano število dostav je tudi za večerjo, med 17. in 19. uro.

Kot zanimivost lahko dodamo, da se prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije čez teden spreminjajo. Na začetku tedna najraje naročamo azijsko hrano ‒ denimo pad thai (12,2 odstotka), kitajsko hrano (3,3 odstotka) in suši (2,8 odstotka). Med delovniki na splošno vse bolj priljubljene postajajo veganske jedi, ki predstavljajo 3,3 odstotka naročil.

Ob koncu delovnega tedna sledi požrtija. Prebivalci Slovenije takrat najraje naročamo hamburgerje (45 odstotkov) in pice (13 odstotkov). Priljubljen je tudi pomfrit, radi posežemo tudi po čevapčičih, falaflu in različnih sladicah.

Povpraševanje po dostavi v ZDA ne upada

Pri tem se pojavlja globalno vprašanje, ali bo dostava pripravljene hrane ostala enako priljubljena tudi po covidu.

Dostavljalska podjetja in partnerske restavracije so bili med zaprtji prepričani, da se bo kljub visokim stroškom dostave trend naročanja pripravljene hrane na dom ohranil, je poročal Restaurant Bussiness.

Digitalni analitiki ob tem pritrjujejo, da so se navade naročanja potrošnikov verjetno trajno spremenile. "Uporaba aplikacij za dostavo hrane se ni upočasnila niti v času, ko se potrošniki pogosteje vračajo v restavracije," je za Reuters povedala Alisha Kapur iz podjetja Similarweb, ki analizira spletni promet in prenose aplikacij.

V Izraelu hrano dostavljajo tudi z brezpilotnimi letalniki. Foto: EPA
V Izraelu hrano dostavljajo tudi z brezpilotnimi letalniki. Foto: EPA

Konsolidacija poslovanja ‒ preusmeritev v dostavo trgovinskih izdelkov?

Vendar so si dostavljavci očitno skuhali prevročo juho, ki jo je ohladilo zmanjšano zanimanje vlagateljev. Njihovo zanimanje se je zmanjšalo predvsem zaradi pričakovanja vrnitve v "normalno stanje", ki ga je bilo vsake toliko slišati iz ust svetovnih voditeljev.

Letošnja pomlad je nakazala, da bodo dostavljavci težko vzdrževali (g)astronomsko rast prihodkov. Vrednost delnic podjetja DoorDash je v primerjave z lanskim letom padla za četrtino, britanskega podjetja Deliveroo, ki ga podpira Amazon, pa za tretjino, je maja letos poroča The Economist.

Čeprav povpraševanje po dostavi očitno ne upada, je dostavljalski sektor "zrel za konsolidacijo", piše Reuters. Eden izmed nakazujočih se trendov, ki naj bi ohranil zanimanje investitorjev in privabil nove potrošnike, je aktivnejša razširitev ponudbe dostave na živila in druge potrebščine iz trgovine, kar že izvajajo Deliveroo, Uber, Delivery Hero in tudi obe mednarodni podjetji, ki poslujeta v Sloveniji.

V Woltu pri tem poudarjajo, da industrija dostave hrane in trgovinskih izdelkov v zadnjem desetletju ‒ ne glede na pandemijo ‒ raste iz leta v leto. "Trenutno se v razvitih državah odstotek prebivalstva, ki digitalno naroča hrano, giblje okoli petih odstotkov. Obstaja še veliko potenciala, Slovenija pri tem ni izjema," menijo.