Nikola Tesla je bil svetovni veleum. Foto:
Nikola Tesla je bil svetovni veleum. Foto:
Galieo Galilei
Galilei je opazoval štiri Jupitrove lune.
Jeanne d'Albret
Leta 1528 se je rodila navarska kraljica.
George Washington je zmagal na prvih predsedniških volitvah.
Trst
Leta 1911 so v Trstu Slovenci dosegli revizijo popisa prebivalstva.
Harry Truman
Monica Lewinsky
Afera Monice z Billom Clintonom. Foto: EPA

Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine - Đuke Mandić iz znane liške družine. Rodil se je 10. julija 1856 v Liki v takratni Avstro-Ogrski (danes Hrvaška), umrl pa v New Yorku.

Tesla je v svojem življenju patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslova znamenita izuma sta tudi Teslovo navitje in turbina brez lopatic. Tesla je leta 1891 dobil ameriško državljanstvo. Ameriška revija Life ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih.



Drugi dogodki na današnji dan ...


Leta 1325 je Alfonso IV. postal portugalski kralj.

Leta 1502 se je rodil Ugo Bouncompagno, ki je bil leta 1572 izvoljen za papeža in je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XIII. Papež Gregor XIII. je reformiral koledar, ki se po njem imenuje gregorijanski koledar. Umrl je leta 1585.

Leta 1528 se je rodila navarska kraljica Jeanne d'Albret.

Leta 1558 je francoska vojska zavzela Calais, zadnjo angleško postojanko v kontinentalni Evropi.

Leta 1566 je bil za papeža izvoljen Pij V. Njegovo ime je bilo Antonio Ghislieri. Vladal je do leta 1572, ko ga je nasledil Gregor XIII.

Leta 1598 je umrl ruski car Fjodor I.

Leta 1610 je Galileo Galilei prvič opazoval štiri največje Jupitrove lune, ki jih je poimenoval Galilejeve lune.

Leta 1647 se je rodil Wilhelm Ludwig, vojvoda Württembergški.

Leta 1730 je umrl islandski zgodovinar Árni Magnússon.

Leta 1768 se je rodil neapeljski kralj Joseph Bonaparte.

Leta 1785 sta Francoz Jean-Pierre Blanchard in Američan John Jeffries z balonom prepotovala pot od angleškega Dovra do francoskega Calaisa.

Leta 1794 se je rodil nemški kemik Eilhardt Mitscherlich, ki je odkril izometrijo, pojav dveh ali več kemijskih spojin, ki imajo podobno sestavo in strukturo in kristalizirajo v enaki obliki.

Leta 1789 je George Washington zmagal na prvih predsedniških volitvah v ZDA.

Leta 1800 se je rodil 13. predsednik Združenih držav Amerike Millard Fillmore.

Leta 1834 se je rodil Philipp Reis. Reis je naredil prvi aparat za prenos glasov z elektromagnetnimi valovi, ki ga je predstavil 26. 10. 1861 v društvu fizikov v Frankfurtu.

Leta 1834 se je rodil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

Leta 1873 se je rodil ameriški podjetnik madžarskega rodu Adolph Zukor.

Leta 1893 je na Dunaju umrl slovenski fizik Jožef Štefan, ki je odkril zakon o sevanju toplote, s pomočjo katerega je lahko določil temperaturo Sonca.

Leta 1901 so iz zapora izpustili Alferda Packerja, ki je za zapahi preživel 18 let. Obsojen je bil kanibalizma.

Leta 1904 so ustanovili poseben klic v težavah COD, ki so ga dve leti kasneje zamenjali za SOS.

Leta 1907 je 300 delavcev Koroške železarske družbe stavkalo v Borovljah zaradi nizkih mezd.

Leta 1911 so v Trstu Slovenci dosegli revizijo popisa prebivalstva iz leta 1910.

Leta 1918 je Nemčija premaknila 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto.

Leta 1920 je umrl prvi avstralski premier Edmund Barton.

Leta 1927 je bil vzpostavljen prvi mednarodni klic med New Yorkom in Londonom.

Leta 1941 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec John E. Walker.

Leta 1942 je bil ustanovljen bataljon Ljuba Šercerja.

Leta 1953 je ameriški predsednik Harry Truman sporočil, da so v ZDA izdelali vodikovo bombo.

Leta 1959 so ZDA priznale novo kubansko vlado, ki jo je sestavil Fidel Castro.

Leta 1972 so britanski rudarji začeli splošno stavko, ki se je je udeležilo okoli 28.000 rudarjev. To je bila prva stavka po letu 1926.

Leta 1975 so se članice organizacije OPEC strinjale, da podražijo surovo nafto za deset odstotkov.

Leta 1979 so v Kambodži, potem ko so vietnamske čete zasedle prestolnico Phnom Penh, odstavili predsednika Pola Pota in njegove Rdeče kmere.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter odobril posojilo v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev, da bi se korporacija Chrysler rešila dolgov.

Leta 1984 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Alfred Kastler.

Leta 1984 je Brunej postal šesta članica organizacije ASEAN.

Leta 1989 je umrl japonski cesar Hirohito, ki je bil leta 1926 okronan kot Jošihitov naslednik. Nasledil ga je Akihito.

Leta 1990 so v Italiji zaradi varnostnih razlogov za javnost zaprli stolp v Pisi.

Leta 1996 je ZDA prizadel eden najhujših snežnih viharjev v vsej zgodovini. V vzhodnih državah je umrlo več kot 100 ljudi.

Leta 1998 je umrl švicarski kemik hrvaškega rodu in Nobelov nagrajenec Vladimir Prelog.

Leta 1999 se je začel postopek proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v zadevi Lewinsky.