Oskar Schindler je med drugo svetovno vojno rešil življenja okrog 1.200 Judov. Foto: Wikipedia
Oskar Schindler je med drugo svetovno vojno rešil življenja okrog 1.200 Judov. Foto: Wikipedia
Liam Neeson kot Oskar Schindler
Filmski Oskar Schindler v podobi irskega igralca Liama Neesona.
Oliver Cromwell
Oliver Cromwell je zaščitil angleške uvoznike.
HMS Detroit
HMS Detroit so Američani leta 1812 zajeli pri Erijskem jezeru.
Jez Hoover na reki Kolorado.
Katedrala Svetega Pavla v Londonu
Londonska katedrala je bila cilj nemških bombnikov leta 1940. Foto: EPA
Tansu Çiller
Iz politike se je umaknila leta 2002.
Winston Churchill, Harry Truman in Stalin na kasnejšem srečanju v Potsdamu
Churchill in Stalin sta se srečala tudi leta 1945, takrat v Potsdamu pri Berlinu. Foto: EPA
Milan Vimdar
Po Vidmarju se imenuje Inštitut za elektrotehniko. Foto: Zasebni arhiv M. Vidmarja

Rodil se je 28. aprila leta 1908 v kraju Svitavy na območju današnje Češke. Njegove tovarne izdelkov iz emajla in orožja, v katerih je zaposlil Jude, so se nahajale na območju današnjih Poljske in Češke. Življenjska zgodba sicer uglednega člana nemške nacistične stranke (bil je državljan Češkoslovaške nemške narodnosti) je navdihnila Thomasa Keneallyja, avtorja knjige Schindler's Ark, nato pa tudi režiserja Stevena Spielberga, ki je po njej posnel z več oskarji ovenčani film Schindlerjev seznam (1993) z Liamom Neesonom v naslovni vlogi.

Po koncu druge svetovne vojne se je Schindler, obubožan, ker je večino premoženja zapravil za odkupnine judovskih delavcev, leta 1948 izselil v Argentino in tam razglasil bankrot. Deset let kasneje se je vrnil v Nemčijo in se po nekaj neuspelih poslovnih poskusih ustalil v Frankfurtu, kjer je propadla tudi njegova tovarna cementa.

Oskar Schindler je zaradi težav s srcem umrl 9. oktobra 1974 v Hildesheimu, zdravstvene stroške je morala poravnati tamkajšnja socialna služba. Pokopan je na gori Zion v Jeruzalemu. Na njegovem grobu je v nemščini zapisano "Nepozabni rešitelj 1.200 preganjanih Judov", nanj obiskovalci po judovski tradiciji v znak zahvale polagajo kamne.

Še danes se o Schindlerjevih motivih porajajo mnoga ugibanja, a kot ugotavljajo zgodovinarji, se je v njem, ko je videl grozo, ki se je dogajala, najverjetneje preprosto prebudil čut dostojanstva in človečnosti.



Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1047 je umrl papež Klement II.

Leta 1201 se je rodil francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik francoskega kralja Ludvika IX.

Leta 1238 je Juan I. Aragonski osvojil Valencio in ustanovil Kraljestvo Valencia.

Leta 1261 se je rodil kralj Dinis Portugalski.

Leta 1446 so v Koreji ustanovili abecedo hangul.

Leta 1514 sta se poročila Louis XII. Francoski in Marija Tudor.

Leta 1562 je umrl italijanski anatom Gabriele Falloppio.

Leta 1569 je umrl ruski princ Vladimir Staritski.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1586 se je rodil regent Tirolske nadvojvoda Leopold V. Avstrijski.

Leta 1597 je umrl japonski šogun Ašikaga Yošiaki.

Leta 1604 so v ozvezdju Kačenosca opazili supernovo SN 1604.

Leta 1651 je lord protektor angleške republike, podeželski plemič Oliver Cromwell, izdal zakone o plovbi, t. i. navigacijske akte, ki so določali, da smejo tuje izdelke uvažati v Anglijo ali v njene kolonije samo angleške ladje ali tiste, na katerih je polovica posadke angleška.

Leta 1701 so v Old Saybrooku v Connecticutu ustanovili Collegiate School of Connecticut, ki se je pozneje preimenovala v univerzo Yale.

Leta 1709 je umrla prva vojvodinja Clevelandska, ljubica kralja Charlesa II. Angleškega, Barbara Palmer.

Leta 1757 se je rodil francoski kralj Karel X.

Leta 1771 se je v bližini finske obale potopila nizozemska trgovska ladja Vrouw Maria.

Leta 1776 je pater Francisco Palou ustanovil misijon svetega Frančiška Asiškega. Iz misijona je zraslo mesto, ki ga danes poznamo kot kalifornijsko mesto San Francisco.

Leta 1789 je avstrijski feldmaršal Gideon Ernst Laudon porazil Turke in zavzel Beograd.

Leta 1796 se je rodil angleški egiptolog Joseph Bonomi mlajši.

Leta 1806 je umrl afriško-ameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1806 je Prusija napovedala vojno Franciji.

Leta 1812 so ameriške čete pri jezeru Erie zajele dve britanski ladji - HMS Detroit in HMS Caledonia.

Leta 1820 je Guayaquil razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1831 je bil ubit grški voditelj Ivan Capodistria.

Leta 1852 se je rodil nemški kemik, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado, Hermann Emil Fischer.

Leta 1857 je umrl češki gozdar in izumitelj Josef Ressel, najbolj znan po izumu ladijskega vijaka.

Leta 1859 se je rodil francoski častnik judovskega rodu Alfred Dreyfus. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanskega krivca majorja Mario Chalesa Esterhazyja so izsledili leta 1896.

Leta 1871 je bil veliki požar v Chicagu pod nadzorom.

Leta 1874 je bila po sporazumu v Bernu ustanovljena poštna zveza.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1888 se je rodil ruski komunistični voditelj in ekonomist Nikolaj Ivanovič Buharin.

Leta 1888 so za javnost odprli spomenik Washingtonu.

Leta 1914 so nemške čete osvojile Antwerpen.

Leta 1916 se je začela osma soška fronta, ki se je končala 12. oktobra istega leta.

Leta 1933 se je rodil angleški zdravnik sir Peter Mansfield, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je bil v atentatu, ki so ga ob podpori italijanskih fašistov pripravili hrvaški ustaši, ubit jugoslovanski kralj Aleksander I.

Leta 1934 je bil ubit predsednik francoske vlade Louis Barthou.

Leta 1936 so generatorji na jezu Boulder (pozneje so ga preimenovaliv jez Hoover) začeli proizvajati elektriko. Jez Hoover leži na reki Colorado in je od Los Angelesa oddaljen približno 1.300 kilometrov.

Leta 1940 so nemška letala ponoči napadla Veliko Britanijo in zbombardirala Katedralo svetega Pavla.

Leta 1941 je prišlo do zrušenja pronemškega režima v Panami.

Leta 1942 je Rdeča armada odstranila nazive in funkcije političnih komisarjev.

Leta 1942 je Avstralija po podpisu statuta westminstrske osvojitvene listine pridobila avtonomijo.

Leta 1943 je umrl nizozemski fizik Pieter Zeeman, ki je bil za svoje delo leta 1902 nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1944 sta se v Moskvi na devetdnevni konferenci sešla britanski premier Winston Churchill in premier Sovjetske zveze Joseph Stalin, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Leta 1946 se je v Carigradu rodila ekonomistka in prva turška premierka Tansu Çiller.

Leta 1958 je umrl papež Pij XII.

Leta 1962 je v Ljubljani umrl slovenski znanstvenik, publicist in šahist dr. Milan Vidmar.

Dr. Milan Vidmar se je rodil 22. junija 1885 v Ljubljani in je bil poznavalec in raziskovalec osnov elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) in proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije, zato je med obema vojnama zaslovel po svetu kot eden najboljših elektrotehnikov. Hkrati pa je bil prvi slovenski in jugoslovanski šahovski velemojster.Vidmar je leta 1902 je na univerzi na Dunaju začel študirati strojništvo, kjer je tudi diplomiral leta 1907, štiri leta pozneje pa je na tehniški fakulteti na Dunaju dobil doktorski naziv. Za študij elektrotehnike je Vidmar opravil posebne izpite.

Bil je tudi rektor ...
Pozneje je bil profesor in nekaj časa dekan ter rektor na ljubljanski univerzi. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi med snovalci fakultete za elektrotehniko. Leta 1948 je osnoval Inštitut za elektrotehniko, ki danes nosi njegovo ime.

... in velemojster šaha
Vidmar je bil četrti šahist sveta in je bil skupaj z Euwejem edini amater med profesionalnimi šahisti. Bil je zmagovalec nekaterih največjih turnirjev, pred vojno pa je bil tudi prvak Jugoslavije, pozneje pa tudi šahovski sodnik.

Leta 1963 je Uganda postala republika.

Leta 1963 je v severovzhodni Italiji v zdrsu zemlje izza jezu Vajont umrlo več kot dva tisoč ljudi. Zdrs je povzročil nastanek velikanskega vala, ki se je prelil čez jez.

Leta 1970 je bila v Kambodži razglašena Kmerska republika.

Leta 1989 je uradna tiskovna agencija v Sovjetski zvezi poročala o pristanku NLP-ja v Voronezhu.

Leta 1989 je v Leipzigu, takratni Vzhodni Nemčiji, 70 tisoč protestnikov zahtevalo demokratične reforme v državi.

Leta 1992 je 13-kilogramski meteorit padel na dovoz doma družine Knapp v Peekskillu v New Yorku.

Leta 1995 je umrl ministrski predsednik Velike Britanije Alec Douglas-Home.

Leta 2004 so v Afganistanu izvedli prve demokratične volitve.