16. septembra 1849 so odprli del proge Dunaj-Trst. Foto: RTV SLO
16. septembra 1849 so odprli del proge Dunaj-Trst. Foto: RTV SLO
Tomas de Torquemada
Torquemadovo ime je postalo sinonim za inkvizicijo.
David Livingstone je odkril jezero Njasa, ki se danes imenuje Malavi.
Ronald Ross
Ronald Ross je leta 1902 dobil Nobelovo nagrado za medicino.
Karl Dönitz je bil zaradi sodelovanja v II. sv. vojni obsojen na deset let zapora.
Piaget je svoje prvo delo objavil, ko je bil star deset let in sicer o albino vrabcu.

je bil odprt del železniške proge Dunaj-Trst, in sicer od Celja do Ljubljane.

Ljubljanski kolodvor je hkrati postal tudi pomembna tovorna postaja. V Ljubljani je bilo ob tej priložnosti veliko slavje. Na ljubljansko železniško postajo sta prvi pripeljali lokomotivi Ljubljana in Triglav.

Progo od Celja do Ljubljane so načrtovali že v letih 1842 in 1843, vendar jim je povzročala precej težav. Zasnovali so tri variante: dve od Celja po Savinjski dolini, ena naj bi potekala do Kamnika skozi Tuhinjsko dolino, druga pa čez Vransko pod Trojanami do Domžal. Tretja različica je vodila ob toku Savinje iz Celja do Zidanega Mosta in odtod skozi sotesko ob reki Savi do Litije in naprej do Ljubljane. Čeprav je bila tretja varianta zaradi ozke savske doline med Zidanim mostom in Litijo drzna ideja, je bila sprejeta. Odločitev je podpiralo predvsem dejstvo, da so bile v okolici Hrastnika, Trbovelj in Zagorja odkrite velike zaloge kvalitetnega premoga, ki pa jih zaradi slabih prometnih povezav ni bilo mogoče izkoriščati v večjem obsegu.

Proga med Celjem in Zidanim Mostom trikrat prečka Savinjo
Med Celjem in Zidanim Mostom so dvakrat prečkali reko Savinjo, tretjič še v Zidanem Mostu. Za tiste čase je bil tehnično posebno znamenit v loku zgrajen most čez Savinjo v Zidanem Mostu. Gradil ga je inženir Edvard Heider, poznejši lastnik steklarne v Hrastniku. Most so gradili tri leta, od 1846 do 1849. Progo Celje – Zidani most je gradil zidarski mojster Johan Piko iz Beljaka z delavci iz Furlanije, Primorja in Češkega.

Ljubljanska železniška postaja je bila zgrajena 18. aprila 1848. Gradnjo postaje sta prevzela podjetnika Benjamin Pichler in Jože Stare, nadzor pa je vodil Ferdinand Hoffman. Uradna otvoritev proge Celje–Ljubljana je bila na današnji dan leta 1849, vendar je prvi vlak z vagoni v Ljubljano pripeljal že 18. avgusta 1849, na rojstni dan cesarja Franca Jožefa I.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1380 je umrl francoski kralj Karel V. Modri.

Leta 1498 je umrl prvi veliki inkvizitor v Španiji, Tomas de Torquemada, čigar ime je postalo sinonim za inkvizicijo, pobožnjaštvo in fanatizem.

Leta 1725 se je rodil francoski geolog Nicolas Desmarest.

Leta 1745 se je rodil ruski vojskovodja, maršal in diplomat Mihail Ilarionovič Kutuzov, zmagovalec vojne z Napoleonom.

Leta 1810 je Miguel Hidalgo y Costilla skupaj s kmeti začel boj za neodvisnost Mehike, ki je bila takrat španska kolonija. Poleg Costilla je upor vodil še Jose Morales. Upor se je končal leta 1821 z neodvisnostjo Mehike. Datum začetka upora slavijo v Mehiki kot Dan neodvisnosti.

Leta 1824 je umrl francoski kralj Ludvik XVIII.

Leta 1846 se je rodil ameriški astronom Seth Carlo Chandler mlajši.

Leta 1849 je bil odprt del železniške proge Dunaj-Trst, in sicer od Celja do Ljubljane. Ljubljanski kolodvor je hkrati postal tudi pomembna tovorna postaja. V Ljubljani je bilo ob tej priložnosti veliko slavje. Na ljubljansko železniško postajo sta prvi pripeljali lokomotivi Ljubljana in Triglav.

Leta 1857 je bil patentiran prvi pisalni stroj.

Leta 1859 je Britanec David Livingstone odkril jezero Njasa. Livingstone je raziskoval Afriko. Do odkritja Njase je prišel, potem ko se je odločil, da bo raziskal reko Šire, ki se izliva v Zambezi. Ko je plul po njej proti severu, je prišel do jezera Njasa, ki se danes imenuje Malavi. Njaško jezero je tretje največje afriško jezero, ki je razdeljeno med Malavi, Mozambik in Tanzanijo. Obdajata ga Rungowsko in Livingstonovo gorovje.

Leta 1861 je začelo delovati prvo Kruppovo kladivo tipa Fritz.

Leta 1869 je umrl škotski kemik Thomas Graham.

Leta 1891 se je v Berlinu rodil nemški admiral in premier Karl Dönitz, ki ga je Hitler določil za svojega naslednika. Od leta 1943 je bil vrhovni poveljnik vojne mornarice, sestavil je zadnjo vlado tretjega rajha. 23. maja 1945 ga je odstavilo britansko glavno poveljstvo. Po koncu druge svetovne vojne so ga postavili pred nürnberško mednarodno sodišče in ga obsodili na 10 let zapora. Napisal je delo Deset let in dvajset dni. Umrl je 24. decembra 1980.

Leta 1916 se je končala sedma soška ofenziva, ki se je začela dva dni prej.

Leta 1932 je umrl angleški zdravnik Ronald Ross, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je v Nepalu 13. maja 1857. Preden se je leta 1881 pridružil indijski medicinski službi, je leta 1875 dokončal študij medicine v londonski bolnišnici svetega Bartolomeja.

Med letoma 1881 in 1899 se je posvetil študiju malarije v kalkutski bolnišnici. Leta 1897 je v Secunderabadu odkril prisotnost virusa malarije v komarju rodu Anopheles. Ugotovil je, da se bolezen prenaša iz obolelih živali na zdrave s pikom komarja. Leta 1902 je bil Ross za svoje raziskave na področju te bolezni nagrajen z Nobelovo nagrado za medicino.

Poleg raziskav malarije se je ukvarjal še s pesništvom, dramo, pisateljevanjem in slikarstvom. Leta 1889 se je poročil z Roso Bessie Bloxam, s katero je imel dva sina, Ronalda in Charlesa, in dve hčerki, Dorothy ter Sylvio.

Leta 1941 se je iranski šah Reza Pahlavi odpovedal prestolu v korist svojega sina.

Leta 1943 je vrhovni plenum OF izdal razglas o priključitvi slovenskega primorja k svobodni in združeni Sloveniji v okviru Jugoslavije.

Leta 1959 je Charles de Gaulle Alžircem priznal pravico do samoodločbe. Alžirija je resnično neodvisna postala šele leta 3. julija 1962.

Leta 1963 je bila v jugovzhodni Aziji razglašena nova neodvisna zvezna država Malezija.

Leta 1972 je Pakistan izstopil iz Britanske skupnosti narodov.

Leta 1978 je v potresu, ki je z močjo od 7,5 do 7,9 po Richterjevi lestvici stresel Iran, umrlo približno 25.000 ljudi. Mesto Tabas in veliko vasi pa je bilo povsem porušenih.

Leta 1980 je umrl švicarski psiholog Jean Piaget.

Leta 1982 je bilo v pokolu v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila v Libanonu pobitih okoli 1.000 žensk in otrok.