365 dni si je takrat pridelal oceno 0 na spletni strani Rotten Tomatoes, ki zbira vse filmske recenzije, deležni pa smo bili tudi precej zabavnih člankov, kjer so kritiki po eni strani zabavljali čez leseno igro, obupen scenarij in ceneno glasbeno podlago, po drugi strani pa so se na film, posnet po nadvse uspešni knjižni trilogiji Blanke Lipinske, vsule tudi precej resnejše kritike.
Konkretno: zagovorniki pravic žensk so filmu očitali, da poveličuje posilstvo, ugrabitev in na sploh fetišizira spolne zločine nad ženskami.
Precej za lase privlečena premisa filma namreč v ospredje postavlja izklesanega sicilijanskega mafijskega šefa Massima (Michele Morrone), ki, če bolj spominja na model za Dolce & Gabanno kot na resnega karakternega igralca, je to zato, ker tudi je model za Dolce & Gabanno, ki se nesmrtno zaljubi v poljsko turistko Lauro (Anna Maria Sieklucka), jo ugrabi, zaklene v svojo utrjeno klet in ji da 365 dni, da se tudi ona enako nesmrtno zaljubi vanj.
Kvarnik: Laura ne potrebuje niti blizu 365 dni, da podleže čarom zagorelega mafijca, ki osvaja z intenzivnim pogledom in krilaticami, kot so: "Si osamljena, punčka?"
Druga polovica filma je nato bolj ali manj potno prepletanje njunih dveh teles na seksi lokacijah, kot so jahta ob sicilijanski obali ali steklen nebotičnik v Varšavi, film pa se konča dramatično in pusti gledalca v negotovosti, ali je rivalska mafijska družina Lauro ubila? Ranila? Ugrabila?
Ta dan: Poroka
Drugi del, naslovljen 365 dni: Ta dan, dvomov ne pušča in nas kar takoj umesti na poroko Massima in Laure, kjer jo še pred obredom on na njeno opazko "Ne nosim hlačk" dobesedno naskoči, nato pa ju preseneti Laurina najboljša prijateljica Laura (Magdalena Lamparska), ki zažene vik in krik, češ, kako prinaša nesrečo, če ženin vidi nevesto pred poroko, in naj ima vendarle nekaj spoštovanja do poljskih tradicij.
Vse skupaj bolj kot seksi deluje komično, pri čemer nikdar ne vemo, ali je bil to namen ustvarjalcev, dvojca Barbare Bialowas in Tomasza Mandesa, ali se je zgolj vse skupaj sfižilo pri izvedbi.
V resnici je težko reči, ali so slabši prizori seksa ali prizori, ki naj bi poskrbeli za nekaj humorja, vsekakor pa je drugemu delu uspelo lestvico spustiti še nižje od prvega, kjer je vsaj sicer prežvečena premisa "bo podlegla njegovim čarom ali ne" poskrbela za nekaj žgečkljivosti in seksapila.
Tega draženja v drugem delu ni več, Massimo in Laura sta sveže poročena, kar sicer res pomeni še več priložnosti za seks na vseh površinah (eden bolj bizarnih prizorov je tisti, ko ona razkreči noge na igrišču za golf) in še več subtilnih osvajalskih taktik, kot so njene sado-mazo zapestnice z napisom "Pof***j" in "Me", a to hitro postane repetitivno.
Ustvarjalci, ki ohlapno sledijo knjižni predlogi, zato za dramatični zaplet vnesejo klasični telenovelski obrat z vpeljavo zlobnega dvojčka in zamenjavo identitete ter inscenirani konflikt med zakoncema, ko se ona začne takoj po medenih tednih dolgočasiti, ker ugotovi, da je postala s poroko "zgolj" brezdelna žena, ki se lahko kratkočasi samo z nakupovalnimi izleti, običajno po butikih z erotičnim perilom.
Na tem mestu vstopi v dogajanje seksi "vrtnar Nacho" (italijanski maneken Simone Susinna), ki bi ga v resnici s svojimi potetoviranimi bicepsi, pogledom, s katerim bi lahko slačil, in gibanjem geparda, ki se goni, lahko povsem mirno zamenjali za Massima. Ali pa so samo vsi mafijci na Siciliji videti kot iz kataloga Elite modelov za linijo kopalk poletje 2022.
Kakor koli že, Laura, ki ima libida vsekakor več kot kakih konkretnih idej za drugačno preživljanje svojih dni na Siciliji, je kakopak zintrigirana.
Prihaja še tretji del
Prav vsega vam ne bomo razkrili, so pa zgovorne nekatere prve recenzije, kot je tista na Indie Wire, kjer se jim je zapisalo, da je drugi del poljske pornorazličice 50 odtenkov sive "še bolj problematičen" od prvega, čeprav mu priznavajo, da je tako slab, da je skoraj že zabaven.
"Neskončne sekskapade Laure in Massima so manj odvratno posilstvu podobne kot njune prve v 365 dneh, zato s čim dosti drugi del nima za postreči," meni recenzentka Varietyja, ki film označi za "kaotično smet".
"Ne, večina gledalcev, ki si bo zavrtela 365 dni: Ta dan, verjetno ne išče zgodb o ženskem opolnomočenju ali realističnih zapletov, ampak prezir, s katerim film obravnava tako gledalce kot svojo zvezdo, ne more, da vam ne bi šel na živce. Slabo je – in samo še slabše bo," pa pišejo na Indie Wire, ki ob tem spomnijo, da je predviden še tretji film, s katerim se bo trilogija sklenila.
Ta naj bi na Netflix prišel prej kot po dveh letih, saj so ju snemali hkrati z drugim delom, ko je pandemija to le omogočila.
A ne glede na povsem pričakovane slabe ocene (tudi dvojka si je na Rotten Tomatoes za zdaj prislužila 0) in ne glede na to, da zdaj za uspeh ne moremo več kriviti zdolgočasenosti ljudi, zaprtih za štiri stene zaradi pandemičnih zaprtij, se je 365 dni: Ta dan nemudoma zavihtel, tako kot njegov predhodnik, na prvo mesto po gledanosti na Netflixu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje