Ostala je samo še tista faza, ko nimajo ljudje več kaj izgubiti, so prepričani Rock Partyzani. Foto: Dallas
Ostala je samo še tista faza, ko nimajo ljudje več kaj izgubiti, so prepričani Rock Partyzani. Foto: Dallas

Gre v bistvu za čisto resen tekst, ampak mi o tej temi nismo hoteli narediti depresivnega komada.

Če pogledamo po vsej Evropi, je vse skupaj neka velika socialna bomba, ki bo po vseh merilih enkrat eksplodirala. To, kar se zdaj dogaja pri nas, s tem se srečujejo vsi - od brezposelnosti do neplačevanja pokojnin in prispevkov. Ljudi je vedno več, dela je vedno manj ...

Rock Partyzani
Rock Partyzani iz albuma v album menjajo svoj videz. Foto: MMC RTV SLO

"Gre v bistvu za čisto resen tekst, ampak mi o tej temi nismo hoteli narediti depresivnega komada," o pesmi pravi Klinar in dodaja, da smo zdaj v fazi, ki je sledila prvim trem: jezi, apatiji in depresiji, in da zdaj nimamo več kaj izgubiti, zato je najbolje, da se ljudje dobijo in naredijo "eno dobro žurko". Pesem je "happy" - ne glede na "nehappy" tematiko, še pravi glasbenik.

Rock Partyzani te dni predstavljate nov singel Delavski bugi, ki govori o težavah delavcev (izguba službe, neizplačevanje plač, neplačevanje prispevkov). Ideja verjetno prihaja iz trenutnega družbenega stanja v Sloveniji ...
Ja, seveda. Vedno manj je nekih družbenoangažiranih besedil pri nas. Včasih je bilo tega veliko, pa mogoče ni bila taka situacija. Ne vem, mogoče je to stvar apatije. Skratka, mi smo hoteli, ne glede na to, da je to danes že vsakdanja tema v Sloveniji in vedno več ima te težave, narediti en tak "happy komad".

Naredila sva ga skupaj z Janezom Zmazkom in je mogoče malo sarkastičen, malo ciničen, a po drugi strani zabaven. Gre za to, da po prvi fazi, jezi, ki je nastopila, ker se je to vse skupaj začelo, nastopi apatično stanje, nato depresivno stanje, nato pa pride stanje, ki ga mi v tem komadu omenjamo, stanje, ko nimaš več česa izgubiti. In ne glede na to, da so jim doma odklopili elektriko, da so ost ali brez službe in brez vsega, se ta krog ljudi dobi in si naredi eno žurko in poskuša iz tega potegniti neko pozitivno stvar. Kolikor jo pač v teh situacijah sploh da. Pesem je "happy" - ne glede na "nehappy" tematiko.

Omenjene teme so žal za marsikaterega delavca realnost in nanje morda ne gleda na preveč humoren način. Vas ni strah, da boste morda koga z besedilom užalili? Da pesmi ne bodo razumeli kot zabavno?
Sploh ne. Sploh, ker refren govori čisto konkretno, naj mu delodajalec vrne njegove denar, naj mu da, kar mu gre. Če ne, mu izbije zobe. Skratka, ostala je samo še tista faza, ko nimajo ljudje več kaj izgubiti. Gre v bistvu za čisto resen tekst, ampak mi o tej temi nismo hoteli narediti depresivnega komada. Recimo, da smo hoteli ustvariti drugačen pogled na to temo. Če bi bilo še besedilo malo zateženo, bi bil komad pa res samomorilski.

V skladbi torej napovedujete malo revolucijo oz. "čas je za en revolušn".
Ja, en mali revolušn, recimo.

Ali namigujete, da v Sloveniji prav zares potrebujemo revolucijo? Kakšno?
Mislim, da se to na žalost ne dogaja samo pri nas. Če pogledamo po vsej Evropi, je vse skupaj neka velika socialna bomba, ki bo po vseh merilih enkrat eksplodirala. To, kar se zdaj dogaja pri nas, s tem se srečujejo vsi - od brezposelnosti do neplačevanja pokojnin in prispevkov. Ljudi je vedno več, dela je vedno manj ... Imam občutek, da ni nobenega vizionarstva, nobenega načrta o tem, kaj se bo dogajalo naprej. Revolucija, pač v kakršni koli obliki že to je - ni nujno, da je to klasična revolucija, lahko se gre tudi na ceste in bojkotira -, neka sprememba prihaja. In to kmalu. In širše, ne sam o pri nas. Vprašanje je samo, kje bo najprej počilo.

In Rock Partyzani ste naši trenutni partizani? Greste prvi v boj?
Mi smo itak že vedno abonirani na teh stavkah, ker naš repertoar obsega vse od klasičnih zabavnih do teh bolj revolucionarnih, bolj uporniških komadov - npr. delavskih himen. Takšne skladbe zelo malo skupin danes še igra oz. sploh nimajo imidža, da bi to lahko igrali. Tega pač ne mora čisto vsak igrati.

Ne gre toliko za bojne vrste, mi smo tu neke vrste "entertainment", ki bo verjetno, tista "muska", ki gre zraven revolucionarnega korakanja v boj. Mi bomo dajali takt!

Skladba, ki je v bistvu že vaš četrti singel, napoveduje tudi izid novega albuma Vedno na pravi strani.
Ja, plata je že izšla, gor je 12 komadov, od tega so trije starejši. Drugače je pa gor tudi cel kup novih stvari - sodelujejo tudi Tinkara Kovač, Alya, Janez Zmazek - Žan. Album je zelo ljudsko naravnan. Pri besedilih, pri glasbi nismo šli v neko filozofijo, ampak smo naredili album, ki ima nekaj povedati. Se mi zdi, z redkimi izjemami, da v Sloveniji zadnje čase besedila nič ne povejo - govorijo o nekih travmah, ali pa so to plehki ljubezenski komadi. Mislim, da se mora rokenrol v osnovi ukvarjati z družbenimi temami, se angažirati. To je bilo v resnici najprej njegovo osnovno poslanstvo - se upirati sistemu. Del tega smo poskusili vnesti tudi na to "plato".

Album označujete za nekakšen partizanski golaž. Zato, ker se je kuhal kar tri leta, ali obstaja kakšen drug razlog?
Golaž je taka tradicionalna jed, tudi partizanska in primerna za vse te zadeve. Je zelo enostaven za narediti, po drugi strani je pa to tudi jed, ki se zelo dolgo kuha, če hočeš, da je dober. Če je golaž na hitro narejen, je meso lahko trdo, nima pravega okusa. Tako da gre bolj za primerjavo z golažem v smislu ustvarjanja. Da je bolje, da traja malo dlje, včasih pa ... je naslednji dan še boljši.

Gre v bistvu za čisto resen tekst, ampak mi o tej temi nismo hoteli narediti depresivnega komada.

Če pogledamo po vsej Evropi, je vse skupaj neka velika socialna bomba, ki bo po vseh merilih enkrat eksplodirala. To, kar se zdaj dogaja pri nas, s tem se srečujejo vsi - od brezposelnosti do neplačevanja pokojnin in prispevkov. Ljudi je vedno več, dela je vedno manj ...