Novinarka se v Ljubljano vsak dan pripelje iz Novega mesta. Foto: Žiga Culiberg
Novinarka se v Ljubljano vsak dan pripelje iz Novega mesta. Foto: Žiga Culiberg

Dnevniki za otroke so v tujini uspešni tudi zato, ker zapletene tematike razlagajo na način, ki ga lahko razume devetletnik, hkrati pa so za preprosto razlago hvaležni tudi odrasli.

Tinina "novoletna zaobljuba" je bila, da si bo vzela več časa zase in za svoje bližnje. Foto: Blanka Križ

Zdi se mi pomembno, da gledalci izvedo nekaj novega, da razbijemo kakšen mit, da ima vsebina tudi uporabno vrednost.

Voditeljica vidi izziv v kakšni daljši televizijski formi. Foto: Žiga Culiberg

28-letna diplomirana novinarka, ki prihaja iz Novega mesta, je svojo pot na Televiziji Slovenija začela že med študijem. "Na televizijo sem prišla z avdicijo za informativni program. Bila sem še na začetku študija in sem se prijavila zato, da bi preizkusila, kako je videti avdicija na televiziji. Po avdiciji sem šest let ostala na informativnem programu RTV-ja, kjer sem se imela priložnost učiti od mojstrov televizije in okrepila značaj. Sčasoma pa mi ustvarjalnost in domišljija nista dali miru in preizkusiti sem se želela tudi v drugih televizijskih žanrih," je za MMC povedala svetlolaska.

Tina trenutno deluje kot novinarka in voditeljica pri Infodromu, informativni oddaji za otroke, ter kot scenaristka, redaktorica in novinarka pri izobraževalno-svetovalni oddaji Dobra ura z Milico. Več o perspektivni Dolenjki pa lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Sodelujeta pri oddajah Infodrom in Dobra ura z Milico. Kakšna je razlika?
Delo za mlade in z mladimi je nekaj popolnoma drugega kot delo z odraslimi in za odrasle. Dnevniki za otroke so v tujini uspešni tudi zato, ker zapletene tematike razlagajo na način, ki ga lahko razume devetletnik, hkrati pa so za preprosto razlago hvaležni tudi odrasli. Ko pripravljam prispevek, se poglobim v zgodbo, saj moram pred kamerami v studiu še tako težko ali celo politično temo predstaviti kot nekaj, kar je pomembno tudi za življenje mladih. Pri Dobri uri z Milico pa gre za oddajo, v kateri nastopi tudi več kot osem gostov, zelo dobro je treba preučiti temo. Ko snuješ oddajo, okoli sebe iščeš posamezne koščke, ki se na dan oddaje sestavijo in dobijo svoje mesto. Oddaji sta si tudi žanrsko precej različni.

V oddaji Infodrom se znajdejo tako zabavne kot zelo resne, politične teme. Kako je pripravljati novinarske prispevke za tako oddajo?
Glede na to, da izhajam iz informativnega programa, se rada lotevam političnih tem, ki pa jih imajo mladi seveda najmanj radi. Dobro je treba razmisliti, kako boš kakšno stvar povedal – ne samo razumljiva, biti mora tudi zabavna, slikovita. Mora se "dogajati". Zelo pomembna je velika mera etičnosti in zavedanja, da beseda ali slika lahko tudi ranita. Večkrat me preseneti, kako dobro mladi razumejo svet in kaj vse ti lahko povedo, če jim le prisluhneš na pravi način.

Kakšne so vaše zadolžitve v vlogi scenaristke/redaktorice? Gre za dva poklica, ki jih gledalci ne poznajo tako dobro, saj delujeta "iz ozadja".
Temo, ki jo pripravljam za oddajo, moram najprej dobro preštudirati. Pri tem navadno že naletim na ljudi, za katere menim, da bi svojo zgodbo lahko delili v naši oddaji. Ko se uskladimo še z urednico in voditeljico, pa se začne obračanje telefonskih številk, pisanje elektronskih sporočil, brskanje po arhivu, dogovarjanje z novinarji o vsebini prispevkov ... Z vsakim gostom, če je le mogoče, se pred oddajo srečam na klepetu, kjer skupaj določimo potek pogovora v studiu, kar pozneje zapišem tudi v scenarij. Kot redaktorica pa med tem, ko oddaja teče v živo, skrbim, da vse teče tako, kot smo načrtovali.

Kako izbirate teme za oddajo Dobra ura z Milico?
Izbiram teme, ki si jih tudi sama želim raziskati. Zdi se mi pomembno, da gledalci izvedo nekaj novega, da razbijemo kakšen mit, da ima vsebina tudi uporabno vrednost. Velikokrat izbiram teme, ki se dotikajo otrok, ljudi na robu družbe ali pa so praktične. Prihodnji teden pripravljam oddajo o posebnih dosežkih in pomembno se mi zdi poudariti predvsem to, da ima vsak izmed nas svoj poseben dosežek in ni merila, ki bi postavilo lestvico.

Kaj bi še želeli početi kot novinarka, katero področje vas najbolj zanima?
V oddajah, ki jih soustvarjam, se imam možnost preizkusiti v široki paleti novinarskih žanrov in tematik, tako da mi izzivov ne manjka. Trenutno bi se tudi težko osredotočila samo na eno področje. Seveda pa me mika tudi kakšna daljša televizijska forma.

Radi imate gledališče. Le kot gledalka, ali ste se kdaj želeli preizkusiti tudi kot igralka? Morda ste del tega uresničili tudi z nastopanjem pred kamero na televiziji?
Gledališče spremljam izključno samo kot gledalka in želela bi si več časa za obisk različnih gledališč. Tudi nastopanje pred kamerami je na neki način igranje vloge, a na popolnoma drugačen način. Pred kamero moraš prepričati, pritegniti, predvsem pa je tvoj cilj prenesti informacijo, ki bo imela odmev pri ciljnem občinstvu. Tudi tu je razlika, ali nagovarjaš mlade ali odrasle.

Novinarsko delo je bolj kot poklic način življenja. Se strinjate?
Vsekakor je način življenja, saj se delo ne konča, ko se "odštemplaš" pri vratarju. Po navadi najboljše ideje dobim na poti domov, tudi sanje so precej barvite in pustolovske. Težko odklopim in 'izpraznim glavo'. Ko pripraviš eno oddajo, te čaka že druga. A težko bi drugače.

Imate partnerja? Menite, da je za dobro razmerje potrebno, da sta oba partnerja z novinarskega področja?
Imam partnerja in na srečo nikakor ni povezan z novinarstvom (smeh).

Dnevniki za otroke so v tujini uspešni tudi zato, ker zapletene tematike razlagajo na način, ki ga lahko razume devetletnik, hkrati pa so za preprosto razlago hvaležni tudi odrasli.

Zdi se mi pomembno, da gledalci izvedo nekaj novega, da razbijemo kakšen mit, da ima vsebina tudi uporabno vrednost.

Tina kot voditeljica oddaje Infodrom
Tina kot voditeljica oddaje Infodrom