Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem kmečkih izdelkov na angelsko nedeljo, to je prvo nedeljo v septembru. Iz teh sejmov se je pred več kot 50 leti razvila Šuštarska nedelja, ki še posebej zaradi čevljarske tradicije v mesto pod Karavankami vsako leto privabi veliko ljudi. Foto: BoBo
Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem kmečkih izdelkov na angelsko nedeljo, to je prvo nedeljo v septembru. Iz teh sejmov se je pred več kot 50 leti razvila Šuštarska nedelja, ki še posebej zaradi čevljarske tradicije v mesto pod Karavankami vsako leto privabi veliko ljudi. Foto: BoBo

Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje širjenja epidemije covida-19 so letošnjo Šuštarsko nedeljo odpovedali, Tržiški muzej in Občina Tržič pa sta namesto nje pripravila manj obsežen Šuštarski praznik. Ta se je začel v četrtek, ko so v Atriju Občine Tržič odprli obutveno razstavo Raziskovanja Bosonogice in Obujčka, ki jo je pospremil koncert Kulturnega društva Jerbas Ponosni na šuštarsko tradicijo.

Kot je pojasnil avtor razstave Bojan Knific, sta Bosonogica in Obujček lika, ki so si ju izmislili prav za predstavitev zgodovine obuvanja v Tržiču in na Slovenskem.

Ilustracije je na podlagi sestavljene zgodbe znanih zgodovinskih drobcev naredil Anže Bizjak. Lika pa na šaljiv, zanimiv način predstavljata, kakšni so bili, denimo, kljunasti čevlji, kakšen je bil kravji gobec in kako se je razvijala peta. "Razstava izpostavlja zanimivosti in posebnosti. Nekatere so se ohranile v sodobnost, druge izginile iz naše vsakdanje prakse," pravi Knific.

V galeriji Atrij je na ogled razstava o zgodovini obutve. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
V galeriji Atrij je na ogled razstava o zgodovini obutve. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Čevljarska dediščina je med Tržičani še vedno živa in številni Slovenci Tržič poznajo prav po njej. Tržiški čevljarji so že sredi 19. stoletja sloveli po Slovenskem. Ob koncu 19. stoletja se je intenzivno razvijala čevljarska industrija, pozneje so ljudje desetletja hodili v Tržič po Pekove čevlje in množično obiskovali Šuštarsko nedeljo. Danes je v Tržiču čevljarjev bistveno manj kot v zlati dobi čevljarstva v 19. in 20. stoletju, a so, kot poudarjajo na občini, številni prav izjemni.

Ponosni na šuštarsko tradicijo so tudi pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, ki so povezani v Kulturno društvo Jerbas. Pod vodstvom Metke Knific Zaletelj so ob odprtju razstave v četrtek zapeli šopek pesmi, skozi katere so obiskovalci lahko spoznali življenje nekdanjih čevljarjev.

Najbolj pestro v nedeljo
Šuštarski praznik se je v Tržiču nadaljeval v soboto, ko je v atriju občine zaživel Šuštarski tržni dan.

Najbolj pestro dogajanje pa bo v nedeljo, ko bo poleg lutkovne predstave Miška z zašitim trebuščkom in strokovnih vodenj po razstavah in koncerta dua harmonik Mihe Debevca ter Tomaža Rožanca potekala modna revija Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev s predstavitvijo nekdanjega obuvanja, tržiške čevljarske dediščine in današnjih tržiških čevljarjev.

Projekt je v sodelovanju s tržiškim čevljarskim podjetjem Proalp pripravil Tržiški muzej, poteka pa v okviru operacije Naša industrijska dediščina naš ponos, ki ga delno financira Evropska unija. V okviru projekta so povezali današnje tržiške čevljarje. Ti izhajajo iz Peka ali kakšne od obrtnih delavnic in dediščino ter stara znanja prenašajo v sodobnost.

V nedeljo bi morala potekati ena največjih etnoloških prireditev pri nas – Ribniški semenj –, a so jo zaradi novega koronavirusa prav tako odpovedali.

Tako sejma v Ribnici kot tudi v Tržiču letos ne bo