Mnogi Olomuc opisujejo kot še ne raziskan češki dragulj, a ker ni med najbolj obleganimi turističnimi destinacijami, vas med sprehodom po ulicah in obedovanju v lokalih ne bodo motile trume glasnih turistov. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Mnogi Olomuc opisujejo kot še ne raziskan češki dragulj, a ker ni med najbolj obleganimi turističnimi destinacijami, vas med sprehodom po ulicah in obedovanju v lokalih ne bodo motile trume glasnih turistov. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Češka je zaradi kulturnih in naravnih znamenitosti priljubljena turistična točka, zaradi cenovne dostopnosti pa je pravi raj za skupinice britanskih mladcev. Toda enega njenih najlepših krajev množični turizem še ni zajel.

Olomuc je zgodovinsko in regionalno pomembno mestece. Je središče moravske regionalne in cerkvene uprave, ob tem pa tudi eno izmed najpomembnejših univerzitetnih mest. Njegovo zgodovinsko jedro z očarljivim trgom in sproščenim vzdušjem takoj ponudi občutek domačnosti. Tlakovane ulice, pisana pročelja, veliko zelenih površin in pivnice na vsakem koraku obiskovalce spodbujajo, da si kraj ogledate kar peš.

Olomuc je lahko dobro izhodišče za krajše izlete po Moravski, ki ponuja več zgodovinsko pomembnih krajev. Med drugim je v bližini mestece Kromeřiž, kamor se je med oktobrsko revolucijo v Habsburški monarhiji leta 1848 preselil dunajski parlament. Tedanji cesar Ferdinand I. se je skupaj z dvorom umaknil v Olomuc, medtem ko so se malo pred tem izvoljeni poslanci sestali v bližnjem majhnem mestecu Kromeřiž, kjer so začeli pripravljati novo ustavo. V tem času je Ferdinanda na prestolu nasledil Franc Jožef, ki je vladal do 1. svetovne vojne.

Politični razvoj nekdanje skupne države pa ni edina stvar, ki slovenske kraje veže na Moravsko. Sem so namreč včasih množično odhajali tudi slovenski študenti, saj je univerza v Olomucu ena izmed boljših. Kot takšna slovi tudi danes, ko so 'meje znanja' znova široko odprte in študentje slovenskih fakultet pogosto za kraj študijske izmenjave izberejo prav to češko mestece.

Čeprav Olomuc v turističnih vodičih ne zaseda vidnega mesta, je vsekakor vreden obiska. Da ima tisto 'nekaj', radi poudarjajo tudi avstralski lastniki priljubljenega hostla v enem izmed blokov. Sem so pred leti prišli kot popotniki, a jim je bilo tako všeč, da so se odločili kar ostati.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Horní náměstí ali Gornji trg je najpomembnejši ter osrednji del mesta. Obkrožajo ga zgradbe s prelepimi pročelji, na njem pa stoji tudi veliko turističnih znamenitosti - spomenik Svete trojice , ki je pod Unescovo zaščito, mestna hiša z astronomsko uro, dve od šestih baročnih fontan, posvečenih rimskih bogovom in Juliju Cezarju, ki spominjajo na rimski izvor mesta. Pohajkovanje po trgu in strnjenih ulicah ter pitje piva na terasi ob sončnem dnevu je nekaj, kar bo obiskovalcem zagotovo ostalo v lepem spominu. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Horní náměstí ali Gornji trg je najpomembnejši ter osrednji del mesta. Obkrožajo ga zgradbe s prelepimi pročelji, na njem pa stoji tudi veliko turističnih znamenitosti - spomenik Svete trojice , ki je pod Unescovo zaščito, mestna hiša z astronomsko uro, dve od šestih baročnih fontan, posvečenih rimskih bogovom in Juliju Cezarju, ki spominjajo na rimski izvor mesta. Pohajkovanje po trgu in strnjenih ulicah ter pitje piva na terasi ob sončnem dnevu je nekaj, kar bo obiskovalcem zagotovo ostalo v lepem spominu. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Po uničujoči 30-letni vojni, ki se je začela na Češkem in je zajela celotno takratno Sveto rimsko cesarstvo, se je v drugi polovici 17. stoletja mesto trudilo odpreti novo poglavje in obnoviti uničene dele med okupacijo Švedov. Ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja so tako v Olomucu postavili mnoge impresivne stavbe in spomenike v slogu, tipičnem za to področje. Poimenovali so ga olomucov barok. Tipičen predstavnik je versko znamenje Svete trojice, ki se bohoti na osrednjem trgu. Spomenik je visok 35 metrov, na njem pa so upodobljene podobe Svete trojice, Marijinega vnebovzetja, 12 apostolov in nekaterih na Češkem priljubljenih svetnikov. Znotraj impresivnega spomenika je majhna, zelo akustična kapela. Nasploh je to priljubljen kraj zbiranja, ljudje posedajo na klopcah ter na stopnicah pred znamenjem. Unesco pa je znamenje Svete trojice uvstil na svoj seznam kulturne dediščine. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Po uničujoči 30-letni vojni, ki se je začela na Češkem in je zajela celotno takratno Sveto rimsko cesarstvo, se je v drugi polovici 17. stoletja mesto trudilo odpreti novo poglavje in obnoviti uničene dele med okupacijo Švedov. Ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja so tako v Olomucu postavili mnoge impresivne stavbe in spomenike v slogu, tipičnem za to področje. Poimenovali so ga olomucov barok. Tipičen predstavnik je versko znamenje Svete trojice, ki se bohoti na osrednjem trgu. Spomenik je visok 35 metrov, na njem pa so upodobljene podobe Svete trojice, Marijinega vnebovzetja, 12 apostolov in nekaterih na Češkem priljubljenih svetnikov. Znotraj impresivnega spomenika je majhna, zelo akustična kapela. Nasploh je to priljubljen kraj zbiranja, ljudje posedajo na klopcah ter na stopnicah pred znamenjem. Unesco pa je znamenje Svete trojice uvstil na svoj seznam kulturne dediščine. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Oko in fotoaparate turistov vedno pritegnejo tudi nenavadne ure, ki so jih na Češkem pogosto vgrajevali na mestne ali druge pomembne hiše na trgih. V Olomucu je tako na mestni hiši t. i. astronomska ura, ki je danes zanimiva tudi zaradi rahlo groteskne predelave. Ustvarili so jo v 15. stoletju in vse do obdobja komunizma na Češkoslovaškem so točno opoldne svojo minipredstavo odigrali angeli in svetniki. Po 2. svetovni vojni pa so jo - v skladu s komunističnim režimom - obnovili in predelali. Figure svetnikov, ki jih je premikal poseben mehanizem, so nadomestili delavci, znanstveniki in športniki. Ti se vsak dan ob istem času vrtijo še dandanes. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Oko in fotoaparate turistov vedno pritegnejo tudi nenavadne ure, ki so jih na Češkem pogosto vgrajevali na mestne ali druge pomembne hiše na trgih. V Olomucu je tako na mestni hiši t. i. astronomska ura, ki je danes zanimiva tudi zaradi rahlo groteskne predelave. Ustvarili so jo v 15. stoletju in vse do obdobja komunizma na Češkoslovaškem so točno opoldne svojo minipredstavo odigrali angeli in svetniki. Po 2. svetovni vojni pa so jo - v skladu s komunističnim režimom - obnovili in predelali. Figure svetnikov, ki jih je premikal poseben mehanizem, so nadomestili delavci, znanstveniki in športniki. Ti se vsak dan ob istem času vrtijo še dandanes. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Katedralo svetega Vaclava so zgradili v 12. stoletju, v 19. stoletju pa so jo prenovili v neogotskem slogu. Eden od stolpov je visok čez 100 metrov in je med najvišjimi stolpi na Češkem. V notranjosti katedrale so shranjene relikvije poljsko-češkega svetnika Jana Sarkanderja. Tukaj je med svojim obiskom maševal pokojni papež Janez Pavel II., katedralo pa je obiskala tudi Mati Tereza. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Katedralo svetega Vaclava so zgradili v 12. stoletju, v 19. stoletju pa so jo prenovili v neogotskem slogu. Eden od stolpov je visok čez 100 metrov in je med najvišjimi stolpi na Češkem. V notranjosti katedrale so shranjene relikvije poljsko-češkega svetnika Jana Sarkanderja. Tukaj je med svojim obiskom maševal pokojni papež Janez Pavel II., katedralo pa je obiskala tudi Mati Tereza. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Prijeten sprehod si je mogoče privoščiti tudi v botaničnem vrtu, ki se razprostira tik za mestnim obzidjem. Velik del je urejen kot park s prostim vstopom, za ogled urejenih gredic z opisi rastlin pa je treba plačati vstopnino. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Prijeten sprehod si je mogoče privoščiti tudi v botaničnem vrtu, ki se razprostira tik za mestnim obzidjem. Velik del je urejen kot park s prostim vstopom, za ogled urejenih gredic z opisi rastlin pa je treba plačati vstopnino. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
V Olomucu in okolici je kar nekaj možnosti za okušanje tradicionalne češke in še bolj lokalne moravske hrane. Ena izmed bolj znanih gostiln s pristno češko hrano je Hanacka Hospoda na osrednjem trgu. Kljub elitnosti lokacije pa cene niso visoke, glavne jedi se gibljejo okoli 120 kron, kar je manj kot 5 evrov. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
V Olomucu in okolici je kar nekaj možnosti za okušanje tradicionalne češke in še bolj lokalne moravske hrane. Ena izmed bolj znanih gostiln s pristno češko hrano je Hanacka Hospoda na osrednjem trgu. Kljub elitnosti lokacije pa cene niso visoke, glavne jedi se gibljejo okoli 120 kron, kar je manj kot 5 evrov. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Na mizah Čehov se največkrat znajdejo kruhovi in krompirjevi cmoki (knedlíky), sladko zelje z jabolki, golaž in predvsem veliko mesa. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Na mizah Čehov se največkrat znajdejo kruhovi in krompirjevi cmoki (knedlíky), sladko zelje z jabolki, golaž in predvsem veliko mesa. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

O izvrstnosti češkega piva verjetno ni treba izgubljati besed. Je izjemno okusno, za mnoge najboljše. Češka značilnost je tudi ogromno majhnih, lokalnih pivovarn, ki varijo in točijo piva najrazličnejših okusov in z različno vsebnostjo stopnje alkohola. Tudi v Olomucu boste brez težav našli več lokalnih pivovarn s svojimi pivnicami, kjer lahko med drugim poskusite tudi pivo s kandiranimi višnjami. Pa še ena češka značilnost - vrček piva je velikokrat cenejši od plastenke vode ali skodelice kave. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
O izvrstnosti češkega piva verjetno ni treba izgubljati besed. Je izjemno okusno, za mnoge najboljše. Češka značilnost je tudi ogromno majhnih, lokalnih pivovarn, ki varijo in točijo piva najrazličnejših okusov in z različno vsebnostjo stopnje alkohola. Tudi v Olomucu boste brez težav našli več lokalnih pivovarn s svojimi pivnicami, kjer lahko med drugim poskusite tudi pivo s kandiranimi višnjami. Pa še ena češka značilnost - vrček piva je velikokrat cenejši od plastenke vode ali skodelice kave. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek