Samočistilnost morja je izredno pomemben dejavnik. Foto: BoBo
Samočistilnost morja je izredno pomemben dejavnik. Foto: BoBo

Večina kopalnih voda v Evropi je lani izpolnjevala najstrožje standarde Evropske unije (EU) za odlično kakovost vode. V državah, kot sta Avstrija in Hrvaška, so skoraj vse ocenjene kopalne vode prejele oceno odlično, medtem ko so bile v Sloveniji vse ustrezne kakovosti. Slovenija po odličnosti obalnih kopalnih voda ostaja v evropskem vrhu.

V Sloveniji prednjači tudi Bohinj. Foto: BoBo
V Sloveniji prednjači tudi Bohinj. Foto: BoBo

Oceno odlično so letos prejele vse kopalne vode na Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Soči in skoraj vse na morju ter Kolpi. Dobre kakovosti so kopalne vode na Nadiži, Idrijci v Bači pri Modreju, Krki in na nekaterih mestih na Kolpi. Zadostno stanje v Sloveniji ostaja v kopališču Žusterna ter v Primostku na Kolpi, kar je posledica onesnaženja v preteklih letih.

Kakovost vode na obalnih kopališčih, ki predstavljajo dve tretjini vseh ocenjenih kopališč, je na splošno boljša kot na kopališčih v celinskih rekah in jezerih. Po besedah Agencije RS za okolje (Arso) je razlog za to večja samočistilna sposobnost morja.

Obalna kopališča lani dosegla boljše rezultate kot celinska

Lani je oceno odlično prejelo 85,7 odstotka vseh ocenjenih kopalnih voda v EU-ju, minimalne standarde pa jih je izpolnjevalo 95,9 odstotka. Leta 2022 je bilo 88,9 odstotka obalnih kopališč v EU-ju razvrščenih v kategorijo odlične kakovosti v primerjavi z 79,3 odstotka celinskih kopališč. V Sloveniji je ta delež znašal 95,2 odstotka, kar jo, tako kot že vrsto let, uvršča na začetek seznama – takoj za Ciprom (99,2 odstotka), Hrvaško (98,9 odstotka) in Grčijo (96,5 odstotka).

Lani je 95 odstotkov kopalnih voda na Cipru, v Avstriji, Grčiji in na Hrvaškem izpolnjevalo standard odlične kakovosti. Poleg tega so na Malti, v Bolgariji, Romuniji, Sloveniji in Luksemburgu vse ocenjene kopalne vode izpolnjevale vsaj minimalne standarde kakovosti.

Stanje Žusterne je zadostno. Foto: BoBo
Stanje Žusterne je zadostno. Foto: BoBo

Delež slabih kopalnih voda je v zadnjem desetletju upadel

V najnovejšem poročilu o kopalnih vodah, ki ga vsako leto pripravita Evropska komisija in Evropska agencija za okolje, ugotavljajo, da se je od sprejetja evropske direktive o kopalnih vodah leta 2006 delež kopališč z oceno odlično povečal. V zadnjih letih je namreč znašal med 85 in 89 odstotki za obalne ter med 77 in 81 odstotki za celinske kopalne vode.

Sorodna novica Kopalne vode v Izoli kljub razlitju kurilnega olja neoporečne

Delež slabih kopalnih voda je v zadnjem desetletju upadel in od leta 2015 ostaja stabilen. Lani je delež kopališč s slabo kakovostjo vode znašal 1,5 odstotka. To pomeni, da se zdravstvena tveganja, povezana s plavanjem v kopalnih vodah v Evropi, počasi zmanjšujejo.

Lani sta se slabše odrezali Nizozemska in Švedska

V Albaniji, ki Evropski komisiji podatke o stanju kopalnih voda pošilja prostovoljno, se je lani opazno izboljšala kakovost. Leta 2015 je slabo oceno prejelo 36,1 odstotka vseh tamkajšnjih kopalnih voda, lani pa je ta delež padel na 6,7 odstotka. Izboljšanje stanja raziskovalci pripisujejo izgradnji večjega števila čistilnih naprav v zadnjih letih.

Leta 2022 sta imeli samo dve državi več kot triodstotni delež kopalnih voda slabe kakovost – Nizozemska (3,4 odstotka) in Švedska (4,1 odstotka).