Na Planinski zvezi opažajo težave z navduševanjem mladih za planinarstvo. Foto: Planinska zveza Slovenije/Dan Briški
Na Planinski zvezi opažajo težave z navduševanjem mladih za planinarstvo. Foto: Planinska zveza Slovenije/Dan Briški

Mednarodni dan gora po vsem svetu zaznamujemo 11. decembra, odkar ga je leta 2003 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Planinska zveza Slovenije (PZS) ob letošnjem dnevu gora želi opozoriti na to, da niso le gore pomembne za mlade, temveč so tudi mladi pomembni za gore, saj bodo odgovorni za trajnostni razvoj gorskih območij. Trajnostni razvoj obsega tudi načela trajnostnega turizma. Namesto tega pa je pogostejši množični turizem, ki nima omejitev in zato preobremenjuje gorsko okolje. Podpredsednik PZS-ja Roman Ponebšek zato opozarja na iskanje sozvočja med naravo in človekom.

Države alpskega loka so podpisale Alpsko konvencijo, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru. V sklopu ciljev in protokolov konvencije je nastal Projekt Gorniške vasi Planinske zveze Slovenije, ki mladim v neturističnem območju omogoča kakovostno življenje in nadaljevanje tradicije.

Poleg planinstva tudi plezanje

Za mlade, ki niso odraščali v gorskih okoljih, planinska zveza organizira planinske tabore. To je enotedenska priložnost za doživetje pristnega gorskega življenja v šotoru, prilagajanje naravi in drugim udeležencem. Varčuje se z vodo, uporablja improvizirana jedilnica, opravljajo dežurstva, glavni del taborov pa so dnevne planinske ture, je navedel Ponebšek.

 Slovensko planinsko društvo prostovoljno nadzoruje planinske koče in markira planinske poti. Foto: MMC RTV SLO/PZS/Manca Čujež
Slovensko planinsko društvo prostovoljno nadzoruje planinske koče in markira planinske poti. Foto: MMC RTV SLO/PZS/Manca Čujež

Na zvezi sicer po podpredsednikovih navedbah opažajo težave z navduševanjem mladih za planinarstvo, zato organizirajo tudi športno plezanje, v katerem je bilo uspešnih že veliko Slovencev. Slovenci so Everest, najvišjo goro na svetu, osvojili pred 40 leti. Poleg tega je Davo Karničar še vedno edini, ki je z nje prismučal, je poudaril Ponebšek.

Organizirano slovensko planinstvo se je sicer začelo s planinskim društvom Triglavski prijatelji, ko je leta 1872 Ivan Žan predstavil pravila društva. Ko je Jakob Aljaž kupil vrh Triglava in tam postavil stolp, je s tem ustvaril enega pomembnejših slovenskih simbolov. Pomemben mejnik so postavili tudi ustanovitelji Slovenskega planinskega društva, ki prostovoljno nadzoruje planinske koče in markira planinske poti.

Se pa v zvezi ob letošnjem mednarodnem dnevu sprašujejo, ali se bodo mladi vendarle angažirali in nadaljevali tradicijo ali bo planinstvo le še športna in adrenalinska dejavnost.