Omagani turisti na Tajskem, po eni od t. i. full moon zabav. Foto: Youtube
Omagani turisti na Tajskem, po eni od t. i. full moon zabav. Foto: Youtube
Gringo Trails je prvenec Vailove. Foto: Youtube
Vsi čari množičnega turizma ... Foto: Youtube
Čarobna Tajska. Foto: Youtube

To je pereča tema novega dokumentarnega filma, ki ga je deset let ustvarjala ameriška antropologinja Pegi Vail. Vailova v svojem filmu razvija tezo, da je turizem v nekaterih delih sveta v zadnjih 30 letih močno ušel izpod nadzora, s tem pa dela nepopravljivo škodo okolju in avtohtonim kulturam.

Film Gringo Trails (Poti Gringov - tujec v latinskoameriških državah, navadno Američan ali Evropejec, ki pa danes, v času svetovnega turizma, v bistvu ne pomeni več zgolj belcev) preučuje posledice nenačrtovane ali napačno upravljane turistične industrije v državah v razvoju. Za ponazoritev uporabi primere z različnih celin in iz držav, kot so Bolivija, Tajska, Mali in Butan, ter prek pripovedi popotnikov in domačinov raziskuje temne plati turizma, hkrati pa ponuja manj škodljive alternative.
Od tajskih plaž do bolivijske džungle
Film predstavi dramatične zglede, kot je denimo uničujoč vpliv hedonističnih "zabav ob polni luni" na plaži na tajskem otoku Koh Pha Ngan, začne in konča pa se v Boliviji, kjer se osredotoča na avtobiografsko knjigo Izgubljen v džungli izraelskega popotnika Josija Ghinsberga. Ghinsberg se je leta 1981 podal v bolivijski deževni pragozd, se tam izgubil, a po nekem čudežu kljub številnim srečanjem s smrtjo preživel tri tedne. Njegova zgodba o preživetju je v Bolivijo privabila številne avanturistične popotnike, s tem pa so močno ogrozili tamkajšnji krhki ekosistem.

Kot poroča CNN, poučenim o tej problematiki film sicer ne bo razkril nič novega, ga pa nedvomno lahko gledamo kot 78 minut dolgo zbujanje občutka krivde ter razkrivanje brezčutnosti turistične industrije in njenih posledic. Vailova pravi, da vpliv in moč turistične industrije lahko zlahka primerjamo z naftno industrijo.
V iskanju romantičnih podob
Tisto, kar je avtorico med raziskovanjem najbolj presenetilo, je, kako malo popotniki razmišljajo o lastni vlogi in kako malo slišimo od domačinov na območjih, ki najbolj čutijo (negativni) vpliv turizma. "Neodvisni popotniki, ki večinoma prihajajo iz srednjih razredov industrializiranih držav, v iskanju ideje 'pristnosti' pogosto potujejo v najrevnejše predele držav, ki jih obiščejo. Iščejo predmoderne, romantične podobe. Lina, italijanska turistka, ki v filmu obišče Timbuktu, v istem dahu govori o filmih Moja Afrika in Lawrence Arabski - tudi če gre za dva popolnoma različna dela Afrike," razlaga.

O "pravih" in "napačnih" razlogih za potovanja pa: "Poglejte, če greste na Koh Pha Ngan na zabavo ob polni luni samo zato, da ga odkljukate s seznama, potem je to napačen razlog za potovanje. Zabavo imate lahko tudi doma - kraj uporabljate samo za kuliso. In, da, že mogoče, da ko potujete, prinašate denar v mesto, a upoštevati je treba tudi odnos z domačini."

Vailova, ki je sicer prepotovala skoraj ves svet (bila je v 75 državah) in pravi, da se počuti bolj doma, ko je stran od doma, popotnikom svetuje, naj se pred vsakim potovanjem dobro pozanimajo o svoji destinaciji, tamkajšnjem okolju in kulturi - najbolje prek lokalne literature -, ter se držijo tamkajšnjih pisanih in nepisanih pravil.