Lenarčič se na pustolovščino podaja z istim letalom, s katerim je že preletel svet. Foto: BoBo
Lenarčič se na pustolovščino podaja z istim letalom, s katerim je že preletel svet. Foto: BoBo
Matevž Lenarčič
Lenarčič pogled, ki se mu odpira iz zraka, tudi skrbno fotografira. Foto: BoBo

Projektu sta se pridružila tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad vlade za komuniciranje. MZZ projekt podpira s pomočjo slovenskih diplomatskih predstavništev, UKOM pa finančno, saj gre za priložnost promocije Slovenije in blagovne znamke I feel Slovenia. Matevžu Lenarčiču bo ob odhodu z Brnika zaželel srečno pot zunanji minister Karl Erjavec. Projekt Green Light World Flight - North Pole 2013 sporoča svetu, da je Slovenija dežela, kjer se visoke tehnologije, inovativnost in znanje povezujejo s širokim razumevanjem globalnih izzivov sodobnega časa in vizijo za njihovo reševanje. 19. aprila bo v Köbenhavnu tudi mednarodna tiskovna konferenca.

Načrt
Predvidena pot preleta. Foto: www.worldgreenflight.com

Arktika je v izredno zanimiva, ker je indikator podnebnih sprememb. Vsaka višja stopinja Celzija pomeni tajanje ledenikov in ledenih plošč.

Arktika
Arktika sodi med kraje z najmanj gostoljubnimi vremenskimi razmerami na Zemlji. Foto: EPA

Trajanje je zelo negotovo, računam, da bi lahko šlo v treh tednih do enem mesecu. Vse je odvisno od tega, koliko čaka bo treba čakati, saj je vreme zelo nepredvidljivo.

Lenarčič bo v okviru projekta GreenLight WorldFlight - North Pole z ultralahkim letalom virus SW ajdovskega podjetja Pipistrel z Brnika poletel 19. aprila. V 300-kilogramskem letalu želi preleteti Norveško, severni tečaj, Kanado, Atlantski ocean in Irsko ter se vrniti v Slovenijo.

Namen projekta je spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Arktika je namreč pomemben ustvarjalec vremena, spremembe ledenega pokrova imajo lahko znaten vpliv na hitrost in smer oceanskih tokov, kar vpliva na življenje po vsem svetu. V okviru poleta bo Lenarčič meril izpuste črnega ogljika, kar mu omogoča tehnološki razvoj na področju tovrstnih meritvenih naprav, ki so še pred nekaj leti tehtale veliko več kot danes. Razvilo jih je ljubljansko podjetje Aerosol.

Lenarčič se je sicer že v preteklosti loteval velikih podvigov. Nazadnje se je lani s Pipistrelovim letalom podal na 100.000 kilometrov dolgo večetapno pot okoli sveta. Na polet se je pripravljal skoraj eno leto, vzlet pa je moral trikrat prestaviti. Na poti je šestkrat preletel ekvator, več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 narodnih parkov in tri oceane. Med drugim mu je uspelo preleteti tudi najvišjo goro sveta Mount Everest.

Več o njegovem novem projektu pa v spodnjem pogovoru.

Je bilo po takšnem dosežku, kot je prelet zemeljske oble, težko najti nov izziv?
To pride samo od sebe. V ozadju ni želja po rekordih ali denar, tega se ne da načrtovati mnogo vnaprej, ampak je za takšno pot treba dobiti navdih. Takšen projekt je izredno kompleksen in logistično zahteven, tudi drag, tako da se ga nikoli ne more v celoti pokriti s sponzorji. Takšno potovanje je vedno strošek, nikoli zaslužek. Gre za način življenja. Tudi ekipa je ostala ista skupaj, saj res dobro delujemo.

Začeli boste v Ljubljani, se prek Norveške podali do severnega tečaja, nato pa se boste vračali prek Kanade in severnega Atlantika na Irsko in nato v Slovenijo. V koliko etapah bo potekal prelet, koliko časa načrtujete zanj?
Trajanje je zelo negotovo, računam, da bi lahko šlo v treh tednih do enem mesecu. Vse je odvisno od tega, koliko čaka bo treba čakati, saj je vreme zelo nepredvidljivo. Etape po Arktiki so dolge prek 3.000 kilometrov, zato je vreme odločilno. Če priletiš v napačno vreme, se zadeva hitro konča, zato se z razmerami ni igrati.

Vreme je torej odločilen dejavnik, kaj pa vsi dokumenti, so pripravljeni?
Tokrat nam je, presenetljivo, po trimesečnih pogajanjih uspelo dobiti dovoljenje za Kanado. Zelo sem vesel, prvič v življenju bom zakonito letel po Kanadi (smeh). Tudi Norveška je urejena.

Pri kom pa se ureja dovoljenja za Arktiko, saj gre za območje, ki uradno ne pripada nikomur?
Arktika uradno ni od nikogar, a je po mednarodnih pravilih razdeljena kot kolač, lastijo si jo Rusija, Kanada in Norveška, saj imajo vse svoje gospodarske interese tam. Pod severnim tečajem so namreč odkrili nafto, zato se že pojavljajo zahteve, da bi politično okupirali tudi ta del Zemlje, a za zdaj je to "nikogaršnja zemlja", tam te ne more nihče ustaviti.

Na spletni strani projekta piše, da gre za "avaturo za znanost". Kaj boste na Arktiki med poletom proučevali, kakšne podatke boste zbirali?
Na prejšnjem poletu smo bili vsi skupaj kar malo presenečeni, ker je ta raziskovalni del tako lepo uspel. Podatki so bili izjemno zanimivi, tudi v širšem merilu. Griša Močnik, ki je izdelal pripomoček aethalometer, ki meri vsebnost črnega ogljika v zraku, je imel že nekaj predavanj po svetu.

Arktika je v tem smislu izredno zanimiva, ker je indikator podnebnih sprememb, je tako "na robu", da se vse spremembe v okolju zelo hitro poznajo. Vsaka višja stopinja Celzija pomeni taljenje ledenikov in ledenih plošč. Po zadnjih odkritjih bi bil lahko črni ogljik eden bistvenih onesnaževalcev, ki povzročajo hitrejše tajanje. Zakaj se temperatura dviguje, pa je stvar razprave. Nekateri pravijo, da je človeškega izvora, drugi, tudi sam tako mislim, pa pravijo, da je to naravna ciklika. Če pokažemo, od kod in koliko je tega onesnaževanja, bo lažje načrtovati, kako bo v prihodnosti.

Vmes pa boste ves čas tudi fotografirali?
Zagotovo. Knjiga bo izšla konec leta ali v začetku naslednjega v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.

Boste prvi, ki boste z ultralahkim letalom preleteli severni pol, ali so to že storili pred vami?
Z ultralahkim letalom so že pred leti leteli iz Kanade na severni tečaj, tam pristali s smučmi in se vrnili. Prelet iz Evrope v Kanado s takšnim letalom pa še ni bil narejen, saj gre za takšne razdalje, ki jih ultralahko letalo, ki ni Pipistrelovo, težko naredi. Pipistrelovo letalo pa je zelo primerno za takšne prelete, saj ima ekonomijo letenja in informacije tako dobre, da se nihče ne more meriti z njimi.

Letalo vam bo torej zopet priskrbelo podjetje Pipistrel. Gre za enako letalo, s kakršnim ste že obkrožili Zemljo, ali ga bo treba kakor koli prilagoditi?
Ne gre za enako, ampak za isto letalo, z istimi pripomočki. Saj je bilo že na Mount Everestu pri -35 stopinjah in Antarktiki, tako da vsaj približno vemo, kaj nas čaka.

Kako zahtevno pa bo vračanje, torej prelet Atlantika?
Vrnitev je načrtovana po poti, po kateri je letel Lindberg, torej iz Nove Fundlandije proti Irski. To je okoli 3.200 kilometrov, kar je za ultralahko letalo kar daleč. A spet bo vse odvisno od vremena. V tem času je v sredini Atlantika po navadi ciklon, a odvisno bo, na katerem območju natančno bo. Če bo bolj proti severu, je ta linija realna, če pa bo južneje, pa bo treba leteli v Španijo ali celo na Azore.

Do vzleta je še dober teden. Kaj je treba še postoriti?
Milijon stvari je še. Zadeva je zaradi vremena zelo nepredvidljiva, tako da se ne da nič dogovoriti zagotovo. Za vsako stvar je treba imeti kup zasilnih izhodov, nikoli se ne da vsega urediti. To bo avantura, zato se bo treba ves čas sproti prilagajati.

Lani ste dejali: Cilj ni pomemben, pomembna je pot. Se tega še vedno držite?
Seveda, to so ugotovili že stari Grki, ne pa Nejc Zaplotnik ali jaz. V življenju je pomemben vsak trenutek, kako se počutiš, ne pa cilj, ki ga dosežeš, saj cilj slej ko prej nekdo preseže in v absolutnem smislu ne pomeni čisto nič.

Projektu sta se pridružila tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad vlade za komuniciranje. MZZ projekt podpira s pomočjo slovenskih diplomatskih predstavništev, UKOM pa finančno, saj gre za priložnost promocije Slovenije in blagovne znamke I feel Slovenia. Matevžu Lenarčiču bo ob odhodu z Brnika zaželel srečno pot zunanji minister Karl Erjavec. Projekt Green Light World Flight - North Pole 2013 sporoča svetu, da je Slovenija dežela, kjer se visoke tehnologije, inovativnost in znanje povezujejo s širokim razumevanjem globalnih izzivov sodobnega časa in vizijo za njihovo reševanje. 19. aprila bo v Köbenhavnu tudi mednarodna tiskovna konferenca.

Arktika je v izredno zanimiva, ker je indikator podnebnih sprememb. Vsaka višja stopinja Celzija pomeni tajanje ledenikov in ledenih plošč.

Trajanje je zelo negotovo, računam, da bi lahko šlo v treh tednih do enem mesecu. Vse je odvisno od tega, koliko čaka bo treba čakati, saj je vreme zelo nepredvidljivo.