Tokrat nekaj "opornih turističnih točk" za Prešernovo mesto, sicer četrto (čeprav po najnovejših mnogih kazalnikih in upoštevanjih, sploh glede na število uradnih stalnih prebivalcev, prehiteva Celje, ki je uradno tretje največje mesto v Sloveniji). Skratka, Kranj ponuja veliko, velikokrat pa se ga bolj kot Prešernovo, drži naziv mesto kranjske klobase.

Brezplačni vodeni ogledi in mestna kolesa
Že po bežnem sprehodu skozi mesto boste opazili, da mnoge stavbe obnavljajo, kar je za razvoj turizma vsekakor svetla točka. Začenjajo se tudi izobraževalni in kulturno zelo zanimivi brezplačni organizirani vodeni arhitekturni ogledi po središču mesta. Prvi bo 7. aprila popoldne. Nujne so predhodne prijave na uradni spletni strani turizma Kranj. Že takoj naslednji dan, torej 8. aprila, po vzoru Bicikelj koles iz Ljubljane začenjajo projekt Kr-s-kolesom. Trenutno bo na voljo 6 postaj. Vsaka postaja ima po deset ključavnic in po pet koles, skupno torej trenutno 30 koles. Registracija v sistem bo mogoča v TIC-u (Turističnoinformacijskem centru) na Glavnem trgu v starem delu mesta in na samih terminalih za enkratne uporabnike. V sredini aprila bo po središču Kranja začel voziti še KR-Furman. Gre za novo javno potniško storitev na klic - električno vozilo s šestimi sedeži ter z možnostjo prevoza oseb na vozičku ali otroških vozičkov. Vozil bo po delu Koroške ceste, Slovenskem trgu, Gregorčičevi, Reginčevi, Tomšičevi in Tavčarjevi ulici ter Maistrovem, Glavnem in Trubarjevem trgu, po Cankarjevi in Poštni ulici.

Rovi pod starim Kranjem
Mnogi so za njih že slišali, mnogi sploh ne. Gre sicer za rove, ki se skrivajo pod starim mestnim jedrom in so bili mestno zaklonišče. Za javnost so odprti v dolžini približno 1300 metrov. Zgrajeni so bili med 2. svetovno vojno. Namenjeni so mnogim kulturnim in družabnim dogodkom, pa seveda tudi vodenim turističnim ogledom. Letos v javnosti najbolj odzvanja dogodek, kako so lepa dekleta zmrzovala pod zemljo. V njih je namreč prvič potekal dogodek Miss Gorenjske za Miss Slovenije. Sicer pa sta noč čarovnic in vinske degustacije, dogodka, ki sta lep primer, kako učinkovito in tematsko izkoristiti tovrstne turistično preurejene lokalne zgodovinske znamenitosti in jih prenesti v sodoben čas, saj kar kličeta po takšnem dinamičnem ambientu.

Med sprehodom po rovih si lahko uživate ob naravnih znamenitostih, kot so kapniki in jamske živali (seveda tudi človeška ribica) ter razstavi mineralov in fosilov ter starih fotografijah Kranja. Doživite pa lahko tudi simulacijo letalskega napada. Od železniške postaje so oddaljeni le slabo minutko, ko izstopite iz njih na južnem delu mesta. Vinska pot, ki je najbolj znan dogodek na tej lokaciji, bo letos postavljena že 10. leto. Načeloma jo organizirajo en konec tedna pred in en za martinovim. Gre za velik družabni vinsko-kulinaričen dogodek, saj se vsako leto predstavi okrog 100 vinarjev, dogodek pa v vseh dneh obišče okrog 3000 obiskovalcev.

Šmarjetna gora in športni turizem
Ponuja razgled na Kranj in okolico. Ob jasnem vremenu se vidi kar petina Slovenije. Na njej raste tudi cepič najstarejše trte na Slovenskem. Lepo se vidijo hrib Jošt in pa okoliški Storžič, Kočna, Grintovec. Kranjčani so strastni alpinisti, zato kotičke vrhov plezalci nikakor ne izpustijo, ko so v Kranju. Pohvalijo se lahko tudi z brezplačnim Smučalimbusom, ki pozimi vozi iz Kranja do Krvavca. Spomladi pa tako domačini kot turisti uživajo v mnogih urejenih kolesarskih poteh, ki vozijo mimo turističnih kmetij. Kolesa so na voljo tudi na izposojo v TIC-u. Izjemno priljubljena je kolesarska pot ob reki Savi in reki Kokri. Najbolj znane pa so Tatinčeva pot, Rokovnjaška pot in v obliki našega znamenitega srca speljan Krog pod Storžičem.

Brez kranjske klobase ne gre!
Kranjska klobasa je velika kulinarična posebnost Slovenije, z njo ne bo zgrešil nihče, ki jo bo (seveda nevegeterijancu, še najlažje pa ljubitelju mesa in mesnih izdelkov) ponudil ali podaril turistu iz katerega koli dela sveta. Kranj je nanjo zelo ponosen. Iz Kranja pa prihaja tudi že največkrat nagrajeni proizvajalec certificirane kranjske klobase - mesarija Arvaj, istoimenske Gostilne Arvaj. Na tradicionalnem državnem tekmovanju za najboljšo zaščiteno kranjsko klobaso so doslej pobrali daleč največ zlatih medalj, sploh v zadnjih treh letih. Sicer sami začetki mesarije Arvaj segajo v leto 1956. Mesarija ima okrog 50 zaposlenih in si prizadeva za kakovostno ohranitev mnogih slovenskih mesnih izdelkov (krvavice, paštete, mavželj, zaseka, ocvirki, klobasa iz želodca, vratu ...)

Dobre gostilne v Kranju
Slovenska zakonodaja je pri uporabi izraza "slovenska gostilna", precej stroga - vsaj 80 odstotkov jedi na jedilniku mora biti hišnih, krajevne in regionalne ter vseslovenske jedi. Seznam strogih predpisov je še daljši, primerno pa mora biti upoštevana tudi zunanjost in notranjost, način strežbe, glasba ... V Kranju in okolici je sicer kar nekaj dobrih gostiln: npr, Krištof, Pr'Bizjak, Pri Cilki, Pr Matičku, veliko je pa tudi drugih ponudnikov dobre gorenjske kulinarike, pa čeprav nimajo uradnega naziva slovenska gostilna. Gre za blagovno znamko, ki jo od leta 2011 podeljuje Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Trenutno strogemu merilu ustreza 45 gostiln, med njimi tudi Gostilna Arvaj.

Je res toliko kulture?
Če ste že v Kranju je vsekakor smiselno, da preverite seznam predstav v Prešrnovem gledališču. Velik kip Prešerna in Plečnikovo pročelje kar kličeta po posedanju v čudovitem starem delu mesta. Zelo obsežen Gorenjski muzej vam bo za dva evra in pol dal toliko dela, da ga ne boste zlahka zapustili. Ponuja razstave, predstavljene na zelo sodoben način in po barvnih sklopih glede na področje. Zelo smiselno je izkoristiti tudi Kranjsko Muzejsko pot z devetimi postajami. Vključuje ogled Prešernove hiše, v kateri je zadnji dve leti in pol preživel France Prešeren. Videli boste tudi Glavni trg, Galerijo Prešernovih nagrajencev, Pavšlarjevo hišo iz 16. stoletja, mestno hišo, malo galerijo, galerijo Kranjska hiša, Kostnico in Layerjevo hišo. Kostnica je nekaj izjemno nevsakdanjega, saj so vanjo prebivalci Kranja vse do 18. stoletja umrle pokopavali ob župni cesti. Od 13. stoletja dalje pa so nato kosti, ki so prihajale na dan ob kopanju novih grobov, prav tako shranjevali v kostnicah. Kdor da kaj na kulturo, nikakor ne bo izpustil Galerije Prešernovih nagrajencev, ki ima status nacionalnega pomena, saj so v njej razstavljena dela najboljših slovenskih likovnih umetnikov, ki so za svoj ustvarjalni opus prejeli najvišje državno priznanje - Prešernovo nagrado.

Bližnja okolica: Posestvo Brdo
Sam Kongresni center je sicer odprt in namenjen mnogim protokolarnim sprejemom, konferencam in mednarodnim ter drugim strokovnim srečanjem, v obsežnem parku, ki je pa resnično raznovrsten in ponuja ogromno možnosti za sprostitev, pa lahko uživa vsak. Park je raj za poroke, vožnjo s kočijo, golf, fotografiranje, jahanje konjev ...). Grad je od leta 2016 zaprt za javnost, vodeni ogledi so le za zaključene družbe po predhodnem dogovoru.

Kako do Kranja iz drugih mest?
Za enodnevne izlete znotraj Slovenije se domači turisti še vedno v največjem številu odločajo za prevoz z osebnim avtomobilom, čeprav javni prevozi ponujajo bolj brezskrbno pot, pa tudi cenovno velikokrat ugodnejšo, sploh pa živce pri iskanju parkirnih mest, ki jih seveda morate še plačati. Če se odločite za potovanje z vlakom, vam Slovenske železnice na primer nudijo tudi mnogo popustov (za različne terme, hotele, posestva in podobno). Seznam najdete na njihovi uradni spletni strani. Že zelo dolgo pa imajo v ponudbi tudi popuste za otroke, seniorje, mlade, skupine in ob koncu tedna ter zelo ugodne povezave do mnogih evropskih mest (Beograd, Beljak, Budimpešta, Dunaj, Frankfurt, Gradec, München, Reka, Praga, Salzburg, Split, Trst, Zagreb, Zürich. Mnogo je pa tudi pravljičnih dogodkov (izlet s Piko Nogavičko na Pikin festival v septembru v Velenju, Pravljične vile z Muco Copatarico, izlet z božičkom, Čokoladna pogostitev na poti do Festivala čokolade v Radovljici ...).

V zadnjem času pa je daleč največja dogodivščina Muzejski vlak, s katerim se lahko popeljete po stari progi, po kateri je prvič v Sloveniji peljal vlak 2. junija 1846 (od Celja do Grobelnega). Nato so zgradili še progo od Grobelnega do Stranj (vlak je po njej popeljal 1903.). Tretji del najstarejše proge so dogradili še 1960 (do Podčetrtka in Imenega ter nato do Kumrovca). Po ralaciji Celje- Podčetrtek se lahko z muzejskim vlakom peljete vsako soboto od 22. aprila do 23. septembra. Po Bohinjski progi pa od 6. maja do 9. novembra 2017. Sicer je pa izletov (predvsem organiziranih) z muzejskim vlakom še več. Ideja je namreč, da se z njim peljete na določene kulinarične (ali kakšne druge tematske) festivale (npr. Festival Čokolade, Praznik češenj, različne festivale na Primorskem, Štajerskem, Celju in okolici).