Eichblatt članek začenja s primerjavo z Italijo, ki da je, v nasprotju s Slovenijo, zgodovinsko znana po vinu. A ob tem opozarja, da je v mali podalpski državi vinogradništvo obstajalo že vse od 4. stoletja pred našim štetjem, torej še preden so stari Rimljani vinarstvo predstavili bolj znanim vinskim regijam, kot so Francija, Španija in Nemčija.

"Ljudje se prepirajo, ali so prvi delali vino Slovenci ali Albanci," za Wine-Searcher razlaga Tatjana Puklavec iz kletarstva Puklavec & friends iz jeruzalemsko-ormoške regije. "Imamo 2.400 let pridelovanja vina, v Mariboru pa imamo najstarejšo vinsko trto na svetu. Trta je stara 400 let in še vedno obrodi." Vino, ki ga je prideloval stari oče Puklavčeve v 50. in 60. letih, je kupovala celo Buckinghamska palača. "Vedno govorim, da je kraljica mati živela tako dolgo, ker je pila naše vino," se pošali Puklavčeva.

A zaradi majhnosti države se slovenska vina ne uvrstijo na ravno veliko mednarodnih vinskih kart. "Nismo dobri v pridelovanju velikih količin. Imamo pa dober teren. Imamo pet odstotkov najboljših terroirov (vinorodno območje s svojimi posebnostmi, op. a.) na svetu, zato bi morali proizvesti pet odstotkov najboljšega vina na svetu," razlaga Puklavčeva.
Izjemen teren
Z njo se strinja tudi Joshua Hanson, direktor ameriške August Wine Group in dolgoletni uvoznik slovenskih vin. "Terroir je izjemen. V vinarskih pogledih gre za isto klimo kot v Furlaniji, eni od najboljših italijanskih vinorodnih pokrajin. Mnogi vinarji v Furlaniji priznavajo, da se teren z vzhodom samo še izboljšuje," trdi Hanson. Američan meni, da stil slovenskih vin spominja na italijanska, a da imajo kljub temu svoj prepoznavni pečat. "Po ameriških standardih so to precej stroga vina, po italijanskih pa so dostopna, celo igriva. Zaslužijo si ves sloves, ki ga imajo," je prepričan Hanson.

Revija izpostavlja geografsko raznolikost Slovenije, pa njeno pestrost in razgibanost. Da država ni tako velika, da bi lahko vino proizvajala na veliko, je v bistvu sreča, trdi Aleks Simčič, ki upravlja očetovo butično kletarstvo Edija Simčiča v Brdih. Pri Simčiču svoja vina izvažajo že vse od leta 1997, od 40.000 steklenic na leto pa jih kar tri četrtine roma v ZDA in na Japonsko.

Prihodnost je svetla
Hud udarec slovenskemu vinarstvu je zadala geopolitika, zlasti čas nacionalizacije po drugi svetovni vojni, stvari se niso kaj drastično izboljšale niti po vstopu v EU, ko vinarjem pogosto plačujejo na kilogram grozdja, kar vinarje sili v količino, namesto v kakovost. Pri Puklavcu so to spremenili in uspešno presedlali na kakovost.

Hanson slovenskim pridelovalcem vina napoveduje svetlo prihodnost, saj so slovenska vina precej cenejša od italijanskih. "Z vidika uvoznika imamo kakovostno prednost odlične vinske regije in stroškovno prednost vinske regije novinke," razlaga. "Pred par leti so taka vina hoteli le največji enofili. Zdaj postajajo trendovska."