V pokljuških gozdovih se bodo biatloncem pridružili tudi smučarji. : BoBo
V pokljuških gozdovih se bodo biatloncem pridružili tudi smučarji. : BoBo

Družba Rekreacijsko-turistični center (RTC) Zatrnik hkrati za prihodnja leta načrtuje obnovo drugih žičniških naprav in nadaljnji razvoj gorskega centra.

Kot je na današnji spletni novinarski konferenci povedal direktor omenjene družbe Aleš Zalar, bodo letos na Zatrniku ponudili smuko predvsem otrokom in začetnikom. Omogočeni bodo tudi smučarski tečaji in tečaji teka na smučeh, v sodelovanju z lokalnimi sobodajalci pa prenočevanje gostov, še posebej organiziranih skupin otrok na letovanjih ter šolah v naravi.

Poskušali bodo zagotoviti tudi umetno zasneževanje, da smučišče ne bo odvisno le od naravnega snega. Infrastruktura Bled, ki se je odločila, da to zimo Straža ne bo obratovala, bo Zatrniku posodila snežne topove. Še prej pa morajo na Zatrniku, kjer primanjkuje že pitne vode, s pomočjo vrtine najti vodo in urediti zbiralnik. Ta konec tedna bodo začeli vrtati v globino do 20 metrov na eni od dveh potencialnih točk, kjer geologi pričakujejo vodo.

Želijo obnoviti tudi proge za zahtevnejše smučarje

Letošnja ponudba bo šele prvi korak k oživljanju celotnega centra Zatrnik. Družba RTC Zatrnik je namreč kupila vseh pet obstoječih žičniških naprav, ki zadnja leta niso obratovale, in vodi postopek za pridobitev koncesije. Gorjanski občinski svet bo o podelitvi koncesije odločal na seji prihodnjo sredo in Zalar upa, da bodo gorjanski svetniki sledili dobremu zgledu bohinjskih, ki so pred kratkim podprli oživitev smučišča na Kobli.

Zakaj (in kako) bi reševali slovenska smučišča?

"Koncesija nam bo omogočila, da se premaknemo v naslednjo fazo postopka. To je obnova obstoječih žičniških naprav," je povedal Zalar. Samih tehničnih ovir za obnovo naprav ni, prav tako ni težav pri pridobivanju nadomestnih delov. Nemudoma bi lahko obnovili vsaj vlečnici Zatrnik in Plana 1, kar bi omogočalo smučanje tudi zahtevnejšim smučarjem.

"Ostali bomo v okviru nekdanjega smučišča. Zmogljivost žičniških naprav bo nespremenjena, prav tako dolžina prog, ki jih je skupaj za skoraj 20 kilometrov," je povedal Zalar. Za obnovo obstoječih naprav ne potrebujejo gradbenega dovoljenja in spremembe prostorskih aktov, kar je ključnega pomena, saj bi sicer ti postopki trajali dlje časa.

Se pa Zatrnik ne vzpostavlja le kot smučišče, ampak tudi kot celoletni gorski center. Spomladi načrtujejo vzpostavitev dveh prog za spust po jeklenici in v nadaljevanju še postavitev pustolovskega parka. Ponujali bodo tudi izposojo koles in najem vodnikov za gorsko kolesarjenje.

"Vidimo pa tudi v bolj oddaljeno prihodnost in imamo trden namen, da na območju Hotunjskega vrha vzpostavimo sankaško in kolesarsko progo, za kar pa bomo morali postaviti sedežnico in zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje ter kombiniran državni in občinski prostorski načrt," je napovedal Zalar.

Zanimanje kažejo tudi veliki igralci

RTC Zatrnik sestavlja osem družbenikov. Ti za zdaj vse stroške krijejo sami, prijavljajo se tudi na razpise in kandidirajo za nepovratna sredstva, pri čemer ima Zatrnik prednost, da leži znotraj Triglavskega narodnega parka. Poleg tega je pred kratkim postal naselje in se na območju vzpostavlja vsa potrebna infrastruktura.

Zalar meni, da bi tudi dve vlečnici lahko obnovili z lastnimi sredstvi. Drugače je z novo sedežnico, za katero bi potrebovali 1,5 milijona evrov. Vendar so zanimanje za sodelovanje, morda podobno kot za Koblo tudi v obliki partnerstva, že pokazali nekateri veliki evropski igralci na področju žičniških naprav.

Nov zagon centra na Zatrniku predstavlja veliko priložnost za celotne Gorje, je prepričan strokovni vodja Turističnega društva Gorje Tomaž Bregant. "Prednost Gorij je, da so sorazmerno dobro ohranjene oziroma prvobitne, niso še tako urbanizirane kot bližnji Bled. To je osnova, na kateri lahko gradimo trajnostni turizem," je prepričan. Ob Pokljuški soteski in Vintgarju pa je opozoril tudi na nešteto možnosti za kolesarstvo in pohodništvo.