Kot akreditiran fotograf sem imel rezervirano parkirno mesto, a je bilo do njega zelo težko priti, saj je v mestu vladal pravi prometni kaos. Po dvigu akreditacije pa sem se podal v notranjost prireditvenega prostora.
V letalski bazi avstrijske vojske sem si ogledal zanimiv program. Avstrijsko ministrstvo za obrambo in podjetje Red Bull sta organizirala zelo pester program, letošnji Airpower pa je postregel tudi z rekordom obiskanosti, saj si je miting v dveh dneh ogledalo 280.000 gledalcev.

Od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva se je v vseskozi zraku nekaj dogajalo. Organizator je imel tudi srečo z vremenom, saj so v okolici divjale nevihte, le nad Zeltwegom se je samo enkrat ulilo za zelo kratek čas. Program je bil sestavljen tematsko, npr. vojaška letala, športna letala, helikopterji za razne namene, zaključku vsake teme pa je sledil nastop akrobatske letalske skupine. Največ pohval si je prislužila turška skupina Turkish Stars. Prav posebej je izstopal tudi njihov napovedovalec, ki je požel salve smeha ob trojezičnem napovedovanju. Prav tako je bil navdušujoč tudi nastop EuroFighterjev. Na mitingu se je v okviru prikaza gašenja požara predstavil tudi helikopter SV-ja bell 412.

Naj omenim še nekaj zanimivosti: na ogled je bilo postavljeno tudi Red Bullovo letalo DC 6, med lastniki tega letala pa je bil zagotovo najbolj znan Josip Broz - Tito. Red Bull je letalo povsem obnovil in zdaj nastopa po vsem svetu. Prvič v zgodovini Avstrije je na mitingu pristalo Natovo letalo. To je bil boeing E- 3A Sentry, bolj znan kot AWACS, letalo z vso potrebno radarsko in vohunsko opremo. Naj povem, da sem sprva hotel samo fotografirati letalo s sprednje strani in sem bolj zaradi lastne varnosti vprašal, ali se to sme. Odgovor je bil pritrdilen, obenem pa mi je častnik ameriške vojske zastavil vprašanje, kje bo to objavljeno. Z odgovorom je bil očitno zadovoljen, saj je k meni pripeljal še enega častnika, ta pa si je vzel čas in mi podrobno razkazal letalo. Prav tako sem smel fotografirati brez omejitev. Sicer so bili organizirani ogledi letala, a po številu vseh, ki bi si ga radi ogledali, bi še danes stal v vrsti.

Zeltweg sem zapustil z vonjem po kerozinu v nosu, bobnenju in šumenju v ušesih in ob glasnem ukazovanju prijateljice Helge iz GPS-naprave, ki mi je dajala napotke za novo prebijanje skozi zeltweški prometni kaos.