Doprsni kip ustanovitelja kneževine, kneza Leonarda prvega. Foto: Wikipedia Commons
Doprsni kip ustanovitelja kneževine, kneza Leonarda prvega. Foto: Wikipedia Commons

Zgodovina nepriznane kneževine se je začela v 70. letih prejšnjega stoletja z uporom zaradi državnih omejitev pri prodaji žita. Takrat je Leonard Casley, lastnik večje kmetije severno od Pertha na zahodu Avstralije, tožil avstralsko vlado, ker mu ni dovolila prodati večine žita, ki ga je pridelal na svojem posestvu. Ker je menil, da so mu bile v postopku kršene določene pravice, je mednarodno pravo interpretiral na način, ki naj bi mu dovoljeval osamosvojitev.

Na podlagi te odločitve in nekega pisma tamkajšnjega uradnika, v katerem ga je ta naslovil s suverenom kneževine Hutt River, je Casley razglasil neodvisno mikrodržavico kneževino Hutt River Province. Njegove osamosvojitve seveda ni nihče priznal ali jemal resno, a kvazidržavica je kmalu postala lokalna nato pa državna turistična atrakcija. Prebivalci kneževine so obiskovalcem izdajali posebne potne liste in vozniška dovoljenja, uporabljali pa so tudi lasten denar. Casleyju je, v odgovor na njegovo voščilo ob njeni 90. obletnici, nekoč odpisala celo kraljica Elizabeta II. in mu čestitala ob 46. obletnici kneževine.

Kneževina leži na rodovitnih zahodnoavstralskih ravnicah. Foto: Wikipedia Commons
Kneževina leži na rodovitnih zahodnoavstralskih ravnicah. Foto: Wikipedia Commons

Kljub relativno uspešnemu delovanju kneževine pa se je Casley stalno spopadal z avstralskimi davčnimi oblastmi, ki niso bile pripravljene na britje norcev glede samostojne države. Ob njegovi smrti lani februarja je zato svojim zanamcem prepustil skoraj 2,5 milijona dolarjev vreden dolg. Načrt za rešitev dolgov mikronacije je vključeval obsežen turističen obisk, ki pa ga zaradi izbruha pandemije koronavirusne bolezni 19 ni, zato se je kneževina predala Avstraliji, zemljo pa bodo prodali za poravnavo dolgov.