Največja evropska mačka je na ozemlju Slovenije že drugič skoraj izumrla, a z novimi naselitvami se ji obetajo lepši časi. Foto: ZOO Ljubljana
Največja evropska mačka je na ozemlju Slovenije že drugič skoraj izumrla, a z novimi naselitvami se ji obetajo lepši časi. Foto: ZOO Ljubljana

Obiskovalci živalskega vrta bodo lahko ta konec tedna opazovali predstavnike največjih evropskih mačk in ugotavljali, kako so prilagojeni na okolje, kje živijo, kako lovijo, s čim se prehranjujejo, izvedeli pa bodo tudi, zakaj so se risi v Sloveniji spet znašli na robu izumrtja.

Predstavili bodo projekt LIFE Lynx, v okviru katerega tečejo prizadevanja za vnovično naselitev risov v Sloveniji in njihovo ohranitev v naravnem okolju, ter vlogo ZOO Ljubljana pri tem projektu. Obiskovalci se bodo lahko srečali s člani projektne skupine ter si ogledali telemetrično opremo, s katero sledijo risom v naravnem okolju.

ZOO Ljubljana že tretje leto zapored pomaga projektu LIFE Lynx pri prevozu risov iz Romunije v Slovenijo. Spomladi leta 2019 so pripeljali risa Goruja, leta 2020 Borisa, letošnjo pomlad pa še Zoisa in Aido. V živalskem vrtu namreč zagotavljajo strokovno veterinarsko svetovanje glede oskrbe risov v času karantene v prilagoditveni ogradi in sodelujejo pri odlovih risov v Sloveniji, ki jih LIFE Lynx opremlja s telemetričnimi ovratnicami v okviru monitoringa dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa.

Poleg omenjenih so v Sloveniji letos naselili še tri rise, in sicer Trisa iz Romunije ter Julijo in Lenko iz Slovaške.

V ZOO-ju Ljubljana živijo trije evrazijski risi: Rožnik, Luks in Kiril. Foto: ZOO Ljubljana
V ZOO-ju Ljubljana živijo trije evrazijski risi: Rožnik, Luks in Kiril. Foto: ZOO Ljubljana

Strokovnjaki oddelka za biologijo ter projekta LIFE Lynx pa so pred tem projektom v ogradi risov v ljubljanskem živalskem vrtu preizkušali različne dišave na posebnih "krtačkah za mačke" ali vonjalnih količkih, ob katere se risi radi podrgnejo ter tako na njih pustijo gensko sled, svoje dlake. Na vonjalnem količku je pritrjen trak z drobnimi kaveljčki ter lovilec iz vzmeti.

Količek je odišavljen z mešanico mačje mete, bobrovega olja in vazelina. To so naravne snovi, ki pri vseh mačkah sprožijo refleks drgnjenja. Ko se ris podrgne ob količek, sproži vzmet in nanjo se ulovi nekaj dlak. Te se primejo tudi na trak s kaveljčki. Iz dlak nato znanstveniki določijo DNK posameznega risa ter proučujejo strukturo populacije in njeno številčnost v naravnem okolju, so v sporočilu za javnost pojasnili v ZOO-ju Ljubljana.

Kot je znano, so rise v Sloveniji po izumrtju v 18. stoletju znova naselili v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja, ko so na Kočevsko spustili tri risje pare, odlovljene na Češkem oz. Slovaškem, a je njihova populacija zaradi parjenja v sorodu v zadnjih 10–15 letih zelo upadla. Zdaj jo rešujejo z novimi doselitvami.