52-letna Belgijka je januarja ‒ na podlagi rezultatov DNK-testiranja, ki ga je odredilo sodišče ‒ uradno postala nezakonska hči nekdanjega belgijskega kralja, prejšnji teden pa je sodišče sklenilo še, da je Delphine (in z njo njena otroka Josephine in Oscar) upravičena tudi do naziva princesa in priimka kraljeve hiše, Saxe-Cobourg.

V ponedeljek je 52-letnica prvič stopila pred medije in zatrdila, da od kraljeve družine ne namerava zahtevati denarja, saj je želela zgolj zadoščenje: "Če bi šla v to zgolj zaradi želje po nazivu princese ali denarju, bi gotovo izgubila." Ob tem je poudarila, da ji je močno odleglo, ker je postopek po sedmih letih sodnega boja vendarle končan: "A še vedno ostajam stara Delphine. Ne bom hodila po ulici in od ljudi zahtevala, da me kličejo princesa."

Čeprav so iz kraljeve palače sporočili, da odločitvi sodišča, da Delphine pripada tudi priimek in naziv princese, ne bodo nasprotovali, pa umetnica do zdaj še ni slišala besede od svojega biološkega očeta ali polbratov oz. polsestre, kar težko razume, je dejala. "Saj ne pričakujem ničesar, mirno bom nadaljevala svoje delo. A če bi mi kdaj namignili, da želijo imeti stike z menoj, jim ne bi obrnila hrbta."

Med tiskovno konferenco, na kateri je potočila tudi nekaj solz, je vsem, ki so se znašli v podobnem položaju kot ona, na srce položila, naj se tega ne sramujejo in naj storijo vse, da najdejo svojo pravo identiteto: "Če si jo želite najti, je prav, da to tudi storite."

Uradno rojena kot hči belgijskega plemiča

Delphine Boël se je sicer rodila leta 1962 kot hči belgijske baronice Sybille de Selys Longchamps in njenega takratnega moža jonkheerja (gre za nizozemski plemiški naziv) Jacquesa Boëla. Starši so se ločili malo pred njenim 10. rojstnim dnem in z mamo sta se preselili v London, kjer je baronica spoznala bogatega vdovca Michaela Cayzerja in se pozneje z njim poročila.

Šele ko je bilo Delphine 18 let, ji je mama priznala, da je v resnici plod dolgoletne zveze z Albertom, v katerega se je zaljubila že davno pred svojo prvo poroko, ko takratni belgijski princ še ni bil poročen s Paolo (poročila sta se leta 1958) Sybille de Selys Longchamps je pozneje zatrdila celo, da je bil Albert po njeni ločitvi in selitvi v London pripravljen pustiti ženo in se ji pridružiti na Otoku, a ga je od tega odvrnila, češ da ima dolžnost do svojega ljudstva, saj bo nekega dne kralj.

Albert je sicer na prestol sedel šele leta 1993, po smrti svojega starejšega brata Badouina, ki pa ni imel otrok, tako da je bilo že desetletja jasno, da ga bo nasledil Albert.

Zgodba o Albertovem nezakonskem otroku se je v medijih prvič pojavila leta 1999, ko je takrat 18-letni študent Mario Danneels (pozneje novinar) napisal knjigo o kraljici Paoli in v njej razkril (očitno javno) skrivnost: da je imel Albert skoraj dve desetletji zvezo z baronico in da je Delphine sad te zveze.

Sedem let sodnih bojev

Leta 2013, po Albertovem odstopu s prestola, je Belgijka lahko začela tudi sodni postopek za priznanje očetovstva, a je naletela na silovit odpor kraljeve hiše. Albert se je leta in leta krčevito branil DNK-testiranja, zato so odvetniki njegove hčerke na sodišče pozvali njegove zakonske otroke, Phillipa, Laurenta in Astrid, Albert pa še vedno ni popustil, tako da je na koncu primer pristal na kasacijskem sodišču, ki pa je odredilo, da mora Albert oddati vzorec DNK-ja.

Ta je to storil konec maja lani, a šele po tem, ko ga je sodišče zaradi neupoštevanja odredbe kaznovalo z denarno kaznijo 5000 evrov za vsak dan, ko ni oddal vzorca. Po slabih dveh tednih je Albert vendarle popustil, oddal vzorec, ki je potrdil očetovstvo. Na začetku letošnjega leta je na podlagi tega sodišče odločilo, da je Delphine uradno Albertova hči, prejšnji teden pa ji je prisodilo še vse pravice, ki iz sodbe izhajajo.