Poleg tega da so to naslovi z naše spletne strani, so to tudi tri najpogostejše teme, ki so aktualne v začetku zimske sezona na cestah. O njih smo se pogovarjali z višjim policijskim nšpektorjem iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Srečkom Deželakom.

Začela se je zimska sezona in vozila morajo biti opremljena z obvezno zimsko opremo. Kako natančno policisti pregledujejo obvezno zimsko opremo v teh dneh, glede na to, da na začetku sezone mnogi še nimajo opremljenih vozil?
Policisti bodo ob svojem rednem delu, torej ne bo kakšnih poostrenih nadzorov zaradi zimske opreme, ugotavljali opremljenost vozil z zimsko opremo in glede na vremenske in krajevne razmere se bodo na konkretnih primerih odločali, ali bodo izrekali globe ali pa voznike opozarjali.

Kakšne so globe?
Globa za voznika, ki ne uporablja zimske opreme, je 125,19 evra, če pa voznik v zimskih razmerah zaradi neopremljenosti vozila povzroči zastoj, potem je kazen višja, in sicer 417,29 evra.

Kaj mora voznik pred zimo opraviti na svojem vozilu?
Najprej je treba vozilo opremiti z obvezno zimsko opremo. To so štiri zimske pnevmatike za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega tri tone in pol. Ta vozila imajo lahko tudi poletne pnevmatike s profilom najmanj 3 milimetre, v priboru pa morajo vozniki imeti ustrezne snežne verige oz. temu enakovredne nadomestke. Na vozilu moramo preveriti stanje vetrobranskih stekel, brisalcev, tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla, hladilno tekočino v vozilih, mogoče tudi nivo olja. Torej vse, kar lahko pričakujemo, da bomo pozimi potrebovali.

Omenili ste pnevmatike. Marsikdo govori o zimsko-poletnih gumah, ki pa pravzaprav sploh ne obstajajo.
Obstajajo zimske pnevmatike, ki imajo na boku napisano M+S, kar lahko v slovenščino prevedemo kot mraz + sneg. Vse preostale pnevmatike, ki te oznake nimajo, so poletne pnevmatike. V zimskih razmerah je zelo priporočljivo, da se uporabljajo zimske pnevmatike, ker so te prilagojene nižjim temperaturam, vožnji po brozgi in snegu ter zagotavljajo veliko boljši oprijem kot poletne pnevmatike. Zimske pnevmatike lahko uporabljamo tudi poleti, vendar te niso izdelane za višje temperature in se hitreje obrabijo. Če jih uporabljamo tudi poleti, potem so za naslednjo zimsko sezono neuporabne. Čeprav imajo še dovolj profila, se zaradi visokih temperatur pnevmatika pregreva in pride do uničenja njene strukture.

Verjetno je zimska guma poleti tudi manj varna.
Prav gotovo je manj varna, saj lahko pride do težav pri obvladovanju vozila, pri zaviranju, pospeševanju itn.

Koliko časa zdrži zimska pnevmatika?
Pnevmatike imajo življenjsko dobo do petih let. Če je starejša od petih let, ni več uporabna, saj izgubi svoje lastnosti. Tudi če ni bila nikoli uporabljena.

Pri nas prihaja do zastojev tudi zato, ker vsi nimajo ustrezne zimske opreme. Kje lahko zaradi zimskih razmer pričakujemo zastoje?
Predvsem na klancih, ki so bolj izpostavljeni sneženju. To so vrhniški klanec med Ljubljano in Logatcem, proti Gorenjski je en tak klanec v Podvinu, na dolenjski avtocesti pa je tak višnjegorski klanec.

Ali bo policija tam poostrila nadzor?
Policija bo v sklopu rednega dela preverjala opremljenost vozil. Če bo začelo močneje snežiti, bo policija nadzorovala izločanje tovornih vozil. Tovorna vozila se morajo v skladu z veljavnimi predpisi na prvem primernem mestu, kadar se začenja sneg oprijemati vozišča, izločiti.

Kako vozniki tovornih vozil spoštujejo določilo o samoizločanju?
Na podlagi izkušenj iz zadnjih let ugotavljamo, da vozniki tovornih vozil teh določil sami ne upoštevajo oz. jih upoštevajo bolj poredko. Zato pride do večjih težav, saj vozila obtičijo na vozišču. Otežena je intervencija cestnih služb, ki težko pridejo na kraj zastoja in splužijo cesto.

So vozniki tovornjakov iz določenih držav še posebej problematični ali gre za splošno nespoštovanje določila?
Evidence o tem nimamo. Zakonodaja je pri nas takšna, da morajo obvezno zimsko opremo imeti le vozila, ki so registrirana v Republiki Sloveniji. Zaradi mednarodnih predpisov ne moremo uveljaviti takšnega določila za tuja vozila. Ta morajo biti opremljena z zimsko opremo samo v zimskih razmerah, torej takrat, ko se sneg oprijema vozišča, drugače pa ne. Zaradi tega večkrat ugotavljamo, da pride do težav zaradi vozil, ki niso registrirana v Sloveniji

Torej se morajo v zimskih razmerah izločiti tudi tuja tovorna vozila.
Izločiti se morajo domača in tuja tovorna vozila, katerih največja masa presega 3 tone in pol.

Zaradi parkiranih avtomobilov ima zimska služba težave s pluženjem tudi v mestih. Ali policisti lahko pomagajo zimski službi, da ta vozila odstranijo?
V takem primeru policija največkrat ne sodeluje, ker imajo na območju mirujočega prometa enaka pooblastila mestni redarji. Službe, ki so pristojne za čiščenje predvsem v mestih, se povežejo z mestnimi redarstvi in skupaj opravijo to delo.

Kaj pa v manjših občinah, kjer ni mestih redarjev?
V manjših občinah službe, ki skrbijo za čiščenje cest in pločnikov, največkrat obvestijo stanovalce in voznike, ki parkirajo na določenem odseku, kdaj bodo opravili to delo.

Kako Slovenci pripravimo vozila na zimsko sezono?
Na splošno lahko rečem, da je zavest voznikov v zadnjem času večja. Vedno več je voznikov, ki se zavedajo pomena ustreznih pnevmatik, ki vedo, da so med zimsko in poletno pnevmatiko razlike in da zimska zagotavlja boljše vozne lastnosti in posledično večjo varnost.

Vendar je prometnih nesreč s smrtnim izidom vse več.
Če vzamemo samo zadnjo zimsko sezono, lahko ugotovimo, da je število prometnih nesreč s smrtnim izidom naraslo. Moramo pa povedati, da je bila zadnja zima izredno mila, vozne razmere so bile celo zimo »idealne«, saj je bilo zelo malo snega in poledice. Že od leta 1995 ugotavljamo, da se nesreče s smrtim izidom in hujšimi telesnimi posledicami zgodijo, ko je cesta suha, ko je normalna vidljivost in ko ni snega in poledice. Ko sta sneg in poledica, je število prometnih nesreč nekoliko višje, a so posledice mnogo manjše. Vozniki si dovolijo višje hitrosti, ko ni snega, zato so posledice hujše.

Bliža se "veseli december", ko je na cestah mnogo vinjenih voznikov. V lanskem decembru je umrlo 29 ljudi, kar je 45 odstotkov več kot v decembru 2005. Torej je razlog mila zima?
Nekaj lahko povezujemo z milo zimo, drugače pa je bil lani v primerjavi z letom prej v vseh mesecih trend naraščanja smrtnih žrtev v prometu. Večji del lahko pripišemo voznim razmeram zaradi zime, nekaj pa je tudi drugih vzrokov.

Če bi poznali vse te vzroke, bi jih že odpravili.
Težko je s prstom pokazati, ker če bi bilo to tako enostavno, bi ga že odpravili. Veliko subjektov je povezanih s prometno varnostjo, policija je samo eden izmed elementov, ki dela na področju prometne varnosti. Kje je enačba, da bodo rezultati čim boljši, je odvisno od okoliščin.

Decembra 2006 je bilo več smrtnih žrtev kot decembra 2005. Po drugi strani pa je bilo decembra 2006 manj hudih in lažjih poškodb kot decembra 2005. Kako si to razlagate?
Če gledamo podatke za obdobje zadnjih desetih let , ugotavljamo, da se število prometnih nesreč letno nekoliko povečuje. Do leta 2003 smo ugotavljali, da se je vsako leto manjšalo število nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami, naraščalo pa je število nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in materialno škodo. Od leta 2003 imamo malenkost spremenjen trend. Povečuje se število prometnih nesreč s smrtnim izidom, število prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in materialno škodo pa ostaja približno na isti ravni. Kaj je temu vzrok? Delni vzrok je, da gre za večje število avtocest, za bolj pretočne avtoceste, gre za boljša vozila, ki dosegajo večje hitrosti, po našem mnenju pa gre tudi za sam način življenja, torej čas, s katerim sta povezana tudi čas potovanja in doseganje višjih hitrosti.

Policija je imela v preteklih decembrih različne akcije za zagotavljanje prometne varnosti. Lahko tudi letos pričakujemo kaj podobnega?
Prav gotovo. Že za Martinov konec tedna so bili po vsej Sloveniji poostreni nadzori, ki jim s skupnim imenom pravimo Promil. Vsi vozniki, ki pripeljejo na neko točko, so preizkušeni z alkotestom. Ta akcijo bomo v decembru še večkrat ponovili.

Kaj ste na martinovo ugotovili?
Kljub temu da so akcije napovedane vnaprej in da se ne skrivamo, je bil odstotek vinjenih ljudi kar precej visok. Najbolj pa zaskrbljuje dejstvo, ki ga ugotavljamo že par zadnjih let, da so tisti, ki so bili pod vplivom alkohola, bili krepko pod vplivom alkohola.

Očitne te akcije ne delujejo.
Ugotovljenih je še vedno precej kršitev, in če je to kot rezultat, ne moremo biti zadovoljni. Če pa primerjamo samo lanski in letošnji Martinov konec tedna, lahko ugotovimo, da je lanski vikend terjal precej smrtnih žrtev, letošnji pa nobene.

Nejc Gole