Uporaba varnostnega pasu je v Sloveniji zakonsko obvezna za vse potnike in voznike med vožnjo v motornih vozilih. To velja tudi za avtobuse, tovorna vozila in kombije. Foto: EPA

Pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) so v svoji brošuri navedli, da bi lahko dosledna in pravilna uporaba varnostnega pasu v povprečju vsako leto rešila življenje kar desetim udeležencem v prometnih nesrečah. Žal imajo potniki vse prevečkrat pripravljene izgovore, zakaj se ne pripnejo, na primer, ker sedijo zadaj, ker jih bo rešila zračna blazina, če se zaletijo, varnostni pas jih moti med vožnjo ... Ali pa vozniki tako zaupajo v svojo suverenost za volanom, da menijo, da se jim nič ne more zgoditi.

Že 7 km/h je prevelika hitrost
Po podatkih AVP-ja je trk pri hitrosti zgolj 7 km/h dovolj, da se ne boste na sedežu obdržali s pomočjo rok in nog. Zato je uporaba varnostnega pasu nujen sestavni del varne vožnje, ki dokazano rešuje življenja. V oddaji Avtomobilnost je tematika varne vožnje vedno na vrhu prednostnega seznama ozaveščanja javnosti glede vožnje. V šoli varne vožnje smo učili pripenjanja tudi otroke.

Če se v vozilu ne privežete, zakon predvideva globo 120 evrov. A kazen ne sme biti motivacija za pripenjanje vseh potnikov v avtu in voznika. Foto: Volvo

"Otroke učimo, da si morajo, potem ko se pripnejo, varnostni pas zategniti. Tako bo varnostni pas v primeru nenadnega silovitega ustavljanja telo zadržal tik ob sedežu. To preprečuje, da bi med kritično situacijo naše telo nenadzorovano opletalo stran od sedeža in nazaj k sedežu, kar bi nam lahko polomilo vrat, hrbet ali še kaj," pravi Andrej Brglez, strokovnjak za varno vožnjo in avtor oddaje Avtomobilnost.

Samozategljivi varnostni pasovi
Številni premijski izdelovalci vozil so že vgradili sisteme, ki ob zaznavi možnosti naleta s pomočjo elektrike varnostne pasove v delčku sekunde zategnejo. V švedskem Volvu so se še posebej posvetili zaznavi možnosti prevračanja.

Varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe teh varnostnih pripomočkov. Foto: Ford

XC90 varnostne pasove zategne že, če malo hitreje zapeljemo čez kakšno grbino, ki avtomobil vertikalno zaniha.
Sprva so zategovalniki temeljili na trpežni jeklenici, nekateri pa še danes uporabljajo ta sistem. Številne znamke so zategovalnike izpopolnile. Močno je razširjen tip zategovalnika, ki temelji na kovinskih kroglicah, ta sistem pa v varnostno najbolj naprednih avtomobilih inženirji kombinirajo z dodatnim elektromotorjem, ki pas še pred trkom zategne s pomočjo elektrike, to pomeni, še preden pirotehnični zategovalnik opravi svojo nalogo. Govorimo o sistemih priprave na neizbežen trk. Pri Mercedesu, na primer, mu pravijo sistem pre-safe.

Še vedno se ne zavedamo pomena varnostnega pasu
Čeprav je tritočkovni varnostni pas že več kot šestdeset let del avtomobilov, nas statistika smrtnih žrtev na slovenskih cestah vsako leto opomni, da se ljudje še vedno ne zavedajo pomena varnostnega pasu. "Raziskave, med drugim tudi raziskava AVP-ja, kažejo, da se še vedno veliko potnikov, ki se vozijo na zadnjih klopeh oziroma zadaj v avtomobilu, ne pripne," pravi Brglez.

AVP, ki že 14 let uspešno izvaja projekt Pasavček, s katerim spodbuja k uporabi varnostnih pasov ter pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev med najmlajšimi udeleženci v prometu, torej pri otrocih, manjših od 150 cm, v zadnjih letih opaža pozitivne smernice. Stopnja pripetosti otrok se je s 54 odstotkov v letu 2005 zvišala na 94 odstotkov v letu 2018. Pozitiven trend agencija ugotavlja tudi pri drugih potnikih na zadnjih sedežih, pri katerih se je delež pripetosti zvišal z 68 odstotkov v letu 2016 na 78 odstotkov v letu 2018. Agencija opozarja na dosledno pripetost otrok na zadnjih sedežih ter redno na uporabo otroških varnostnih sedežev na vseh, tudi na najkrajših poteh.

Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne nesreče kar za polovico. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak

Na avtocesti smo pripeti
Zanimivo je, da se najpogosteje pripnemo na poteh na avtocesti. Sledijo regionalne ceste, najmanj pogosto pa se pripnemo na kratkih poteh oziroma po mestnih uličicah, kjer je – statistično gledano – največ nesreč. Zanimivo je tudi to, da se ženske pripnejo pogosteje kot moški. Ne glede na to, ali sedimo spredaj ali zadaj, so sile ob prometni nesreči ali ob zaviranju enake. Naletna sila eksponentno narašča. Upoštevati moramo maso in hitrost. Če sedite spredaj ali zadaj, ima 80 kilogramov težek moški pri 50 km/h naletno silo dveh ton. Pri 90 km/h pa že šest ton.

V prometnih nesrečah je v osebnih vozilih na slovenskih cestah po podatkih AVP-ja leta 2018 umrlo 15 ljudi (devet voznikov in šest potnikov), ker niso bili pripeti, kar 28 pa se jih je hudo poškodovalo. Kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih ni uporabljala varnostnega pasu. Skrb vzbujajoče je, da je bilo od 15 umrlih, ki med prometno nesrečo niso bili pripeti, sedem mladih, starih od 15 do 29 let. Foto: Ford

Tudi psa je treba v avtomobilu privezati
Darsovi delavci morajo ob nesrečah pogosto loviti pobegle pse, ki v vozilu niso ustrezno zavarovani. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo biti živali, ki se prevažajo v delu motornega vozila, namenjenem za prevoz potnikov oziroma prtljage, ustrezno zavarovane. Ne smejo se prosto gibati po vozilu, da ob nenadnem zaviranju ali manevru z vozilom ne povzročijo nevarnosti za voznika in potnike v vozilu ter da same ne dobijo poškodb med prevozom. Policisti vas ob kršitvi pravil lahko kaznujejo z globo 40 evrov. Policisti vsako leto pri nas oglobijo več kot 100 kršilcev.

Svoje ljubljene kosmatince še vedno množično vozimo neustrezno. Kaj se lahko s kužkom zgodi, če se zgodi prometna nesreča in žival ni primerno zavarovana oziroma privezana? Na udaru je cela hrbtenica, glava, sprednje tačke, zobje, gobček. Teh poškodb je cela paleta.