Kjer je Ema ali Evrovizija, tam je ona - Mojca Mavec. In kjer je treba poskrbeti za najbolj čuden (in humoren) komentar, tam je on - Gorazd Dominko. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Kjer je Ema ali Evrovizija, tam je ona - Mojca Mavec. In kjer je treba poskrbeti za najbolj čuden (in humoren) komentar, tam je on - Gorazd Dominko. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer

Če je scenarij prvega predizbora letošnje Eme slonel na Jamesu Bondu, je tudi drugi moral imeti nekakšen okvir, pa čeprav precej različen od prvega. Izbrana je bila nostalgija, spominjanje preteklih tekmovanj za pesem Evrovizije in seveda slovenskega predizbora Eme.

Voditelljici Mojci Mavec ta tema prav gotovo ni povzročala hujših težav, saj je redna spremljevalka tega veličastnega glasbenega spektakla in nam je Emo že kar nekajkrat približala prek televizijskih zaslonov. Pa tudi v države, kjer poteka Evrovizija, rada zahaja in se od tam oglaša kot komentatorka. In njena boljša voditeljska polovica? Njega poznamo morda malce manj, a kljub temu je bilo slišati (obetavne) napovedi, da kjer je Gorazd Dominko, tam je poskrbljeno za žur, za smeh, za odštekane komentarje.

Torej, kdo je Gorazd Dominko? Res prikupen voditelj. Če se ozremo v njegovo zgodovino, ima že zmago na Evroviziji oziroma Emi. Ampak, ne, to ni tista prava zmaga. Kot se je sam pohvalil, mu je bila zelo všeč pesem izvajalke Tajči, ki nas je leta 1990 (še zadnje leto Slovenije v Jugoslaviji) zastopala s pesmijo Hajde da ludujemo. Gorazd jo je menda zapel (in zaplesal), ko je obiskoval še peti razred osnovne šole in zmagal na nekem šolskem tekmovanju. Ja, in še to smo izvedeli: Gorazd prihaja iz Cerkelj na Gorenjskem, a več o tem v nadaljevanju.

Po čem se je drugi polfinalni večer še razlikoval od prvega? Če malce komentiramo razpoloženje občinstva, bi lahko brez slabe vesti dejali, da je bilo v drugem polfinalnem večeru čutiti za odtenek ali dva večje pričakovanje, razburljivost, nestrpnost, občudovanje in že skoraj tisto pravo tekmovalno napetost. Občudovalci so s tribun klicali svojega favorita, mahali s transparenti, ploskali in prepevali refren, kolikor so ga pač znali. O resnih favoritih ni želel govoriti nihče, znane osebnosti, ki smo jih tudi videli sedeti pred odrom, se temu vprašanju tako ali tako (pričakovano) nasmehnejo, zavijajo z očmi in zmajujejo z glavo. A zanimivo: tudi (še) poznani ljudje, pač tisti, ki so si želeli prireditev ogledati v živo (npr. cela vrsta srednješolcev), je kljub sproščenemu ozračju in komentiranju vseh mogočih pripetljajih ob vprašanju: "No, pa kaj mislite, kdo bo letos ... ?" zmajevali z glavo. Najpogostejši odgovor je bil: "Ja, težka bo! So se vsi potrudili, predvsem pri tem, da ne stojijo ravno na odru. Vsi nekaj migajo, plešejo!"

Kdo bo torej pridno vadil od prvega tedna februarja do prvega tedna maja in si na Finskem (morda) privoščil finsko savno? Kdo ve, morda celo nekdo izmed teh sedmih: Zlati muzikantje - Pepelka, Nude - Element L, Denis - Nor sem nate, Tadeja Fatur - Drugačna (pesem), Žana - Druga violina, Steffy in Donald TrumpeT - Zadel si me v živo in Eva Černe - Čudeži smehljaja. Po tem vrstnem redu (z upoštevanjem le sodih števil) bodo nastopili v sobotnem vročem finalu. Liha števila 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13 pa so, kot je logično pričakovati, rezervirana za finaliste prvega predizbora.

In zdaj sledi še sprehod v vidni podobi. Za tiste, ki vam še ni uspelo gledati neposrednega televizijskega prenosa, a kljub temu ne želite zamuditi dvanajst glasbeno-plesnih predstav oziroma polfinalistov Eme 2007.

Tanja Mojzer

































Ona, Mojca - elegantna v skromni oblekci s srebrnimi bleščicami, ki so se bleščali tudi z njene kože, in on, Gorazd - zgoraj še kar eleganten, spodaj pa športno-elegantne hlače. V slogu osemdesetih, kjer so tako ali tako kraljevale čudne kombinacije. Temu primerno sta nadgrajevala tudi vodenje. Mojca je bila elegantna, počasi je premislila, preden je (kar koli že spregovorila. Gorazd pa ni razmišljal, temveč je (brez samocenzure) povedal, kar mu je ležalo na srcu. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Prva je zmagovalni del glasbene Eme odprla najbolj sveža zmagovalka Bitke talentov v oddaji Spet doma Eva Černe. Presenečenje je vzbudila z razkošno in izredno domiselno koreografijo. Nikoli si ne bi mislili, da je lahko velik kos rdečega blaga tako glmoruzen, kajne? Foto: RTV SLO/Stane Sršen
Prižgi večni plamen, naslov pesmi izvajalke Brigit Rose. Družbo ji je delal čarovnik z zlato kroglo, ki je na koncu s pirotehničnimi pripomočki tudi dejansko prižgal iskrice plamena. Zanimiva izvedba, glasba spominja malce na house, pa tudi v osemdesetih bi jo zagotovo vrteli v klubih. Čeprav Brigitt ni tako zelo znana v Sloveniji, pa ogromno nastopa v tujini in je učiteljica solopetja. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Leta 19XX. Le kaj se je le tega (katerega?) leto zgodilo, da so člani skupine Folkrola tako naslovili svojo pesem? Zanimiva pesem, prijetna za poslušanje na klepetu ob kavi, a na evrovizijski oder je Slovenci očitno ne bi postavili. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Napisi na transparentih povedo vse - voditelj Gorazd bi lahko kandidiral za župana Cerkelj (škoda, da so volitve že bile). Na takšen način so namreč domačini pripravili Gorazdu prijazno spodbudo med vodenjem. Seveda je skočil do njih in se veselo nastavljal kameri. Nastopajoči so si medtem lahko za trenutek nekoliko spočili. Foto: RTV SLO/Stane Sršen
Nude - stare sablje Eme. Nastopili so že kar nekajkrat, očitno si res želijo predstavljati barve naše zastave. Odeti v vesoljsko opravo, so nam hoteli končno povedati vse o elementu ljubezni. Foto: RTV SLO/Stane Sršen
Le kdo ne pozna pravljice o Pepelki? Izgubljeni čeveljček, idiličen princ na belem konju, dobro premaga zlo, iskanje le ene, ki bo nato nosila ta čeveljček. Nekaj osnutkov posnemanja te prispodobe smo lahko doživeli za tri minute tudi na odru. Zlati muzikanti so bili kar vsi po vrsti princi, ki so peli in igrali o Pepelki. Očitno dobra ideja za pot v finale. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Že na žrebanju zaporednih številk nastopajočih je Tadeja izjavila, da si zelo želi nastopiti v finalu. No, želja se ji je uresničila. S svojo Drugačno pesmijo bo res poskušala prepričati še enkrat. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer
Dan ljubezni je kot slovenska himna. Poje jo mlada in stara generacija, vedno in povsod, predvsem pa ni maturantskega plesa, poroke, abrahama ali rojstnega dne, kjer ne bi bilo na ustnicah mogoče prepoznati njenega besedila. Pepel in kri so z njo zapolnili še zadnje minute telefonskega glasovanja pred razglasitvijo srečnih sedem finalistov. Foto: RTV SLO/Tanja Mojzer