Po oceni strokovne žirije se jim je praktično za las izmuznila uvrstitev v veliki finale, ampak zasedba se z njo sploh nikoli ni ukvarjala, ker je Emo videla predvsem kot odlično platformo za predstavitev svoje glasbe.

Je pa kar nekaj odzivov sprožil tudi nenavaden naslov skladbe, vendar pravijo, da si tudi s tem ne belijo glave. "Z odzivi se ne obremenjujemo preveč, saj ima ne nazadnje vsak posameznik pravico do svojega mnenja. Včasih je bolje, če se ljudje definirajo v odnosu do nečesa, kot da ostanejo indiferentni, in tukaj je bil naš namen dosežen," so pojasnili v MMC-jevem pogovoru.

Pred kratkim so izdali novo skladbo z naslovom Spremembe, ki je bila najbolj iskana in predvajana skladba meseca julija na Valu 202. Za začetek prihodnjega leta pa zasedba, ki jo sestavljajo Urša Mihevc, Jure Mihevc, Rok Škrlj, Jure Maček in Danijel Bogataj, pripravlja tudi dolgometražni studijski prvenec.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru z Uršo, Juretom in Rokom.

Zasedba za prihodnje leto pripravlja dolgometražni studijski prvenec. Foto: Urša Premik

Se vam zdi, da vam je že uspelo najti vaš prepoznavni zvok ali se na glasbeni sceni še vedno iščete?
Jure: Iskanje je pomemben del našega procesa. Vedno skušamo najti kaj novega, tako smo vsakič bližje glasbenemu idealu, ki ga iščemo znotraj svoje glasbe. Mogoče nas je prav to iskanje postavilo na svoje mesto na glasbeni sceni.

Kaj vam je dal nastop na letošnji Emi?
Urša: Več, kot smo sprva pričakovali. Seveda se Eme nismo udeležili brez načrtov za prihodnje delovanje. Takšno tekmovanje, ki nudi obširno medijsko pozornost na nacionalni ravni, je z ustreznim pristopom mogoče lepo izkoristiti. Do zdaj smo vse načrte uresničili in jih v nekaterih segmentih celo presegli. Ema se je za nas v tem primeru izkazala kot prava poteza.

Ste morda pričakovali boljšo uvrstitev, morda celo zmago ali vam je to, da se niste uvrstili v veliki finale, predstavljalo nekakšno olajšanje?
Urša: Izredno zadovoljni smo bili z doseženim 3.‒4. mestom. Kot tekmovanje z dobrimi pogoji za vizualno reprezentacijo se nam je Ema zdela primerna platforma za predstavitev naše glasbe širši javnosti, kar je bil sicer naš primarni namen udeležbe. Z uvrstitvijo se zato pred tekmovanjem nikoli nismo zares ukvarjali.

Kakšen je bil odziv na samo skladbo? Sklepam, da je bilo precej komentarjev povezanih že z njenim naslovom.
Urša: Res je, vendar se z odzivi ne obremenjujemo preveč, saj ima ne nazadnje vsak posameznik pravico do svojega mnenja. Včasih je bolje, če se ljudje definirajo v odnosu do nečesa, kot da ostanejo indiferentni, in tukaj je bil naš namen dosežen.

Na sceni ste že kar nekaj let, vseeno pa od vas še nismo slišali dolgometražnega studijskega prvenca, temveč zgolj EP. Zakaj takšna odločitev?
Jure: Prav zaradi raziskovalnega procesa. Izdajanje singlov omogoča hitrejšo evalvacijo opravljenega dela. Sprva smo zato izdajali samo single, nato smo pet novih zaokrožili na EP-ju Sinner, izdanem na začetku leta 2018. Trenutno se ukvarjamo s snemanjem dolgometražnega prvenca, ki ga boste lahko slišali nekje na začetku prihodnjega leta.

Se bolj najdete v angleškem ali slovenskem jeziku oziroma na katerega ste ustvarjalno bolj navezani?
Urša: Sprva smo bili bolj navezani na angleščino, saj je sodila k žanru, po katerem se zgledujemo, ki sicer izvira iz ZDA. Nato smo s povabilom na Izštekanih25 prebili led in ustvarili prvo skladbo v slovenskem jeziku z naslovom Spremembe. Zdaj ustvarjanje nadaljujemo v slovenščini.

Kako bi opisali dinamiko vaše zasedbe?
Rok: Smo prijatelji, ki se družimo tudi takrat, ko ne ustvarjamo s skupino, kar je precej pomembno. Menimo, da sta prijateljstvo in strukturirano delo prva pogoja za dobro delovanje skupine. Ne glede na to pa se mora vsak član znati prilagoditi načinu dela, saj je skupina ne nazadnje oblika skupnosti.

Foto: Urša Premik

Kako gledate na trenutno stanje slovenske glasbene scene?
Urša: Menimo, da se počasi, a vztrajno spreminja na bolje. Velika zasluga gre tistim medijem, ki podpirajo slovensko glasbeno avtorsko sceno, organizatorjem, katerih glavni motiv ni zgolj brezkompromisno zasledovanje profita, temveč nudenje kakovostne glasbene izkušnje, ter javnosti, ki se ne zadovoljuje zgolj s komercialno glasbeno produkcijo.

Vaš najnovejši singel Spremembe je bil tako najbolj iskana kot najbolj predvajana skladba meseca julija na Valu 202. Kakšen zagon vam to daje za naprej?
Urša: To je velik kompliment, potrditev in spodbuda za nadaljnje delovanje.

Kako težko je sicer dobiti priložnost za predvajanje na radijskih postajah?
Jure: V množični produkciji glasbe je treba najti način, da pokažeš svoje delo. Veliko šteje tudi vztrajnost. Ko dovolj dolgo verjameš in delaš dobro, v tvoje delo začnejo verjeti tudi drugi.

Kaj pa za koncertiranje?
Urša: Podobno. Vsi začetki so sprva zahtevni, vendar se z vztrajnostjo in dobrim delom lahko pride daleč.

Kako gledate na svoje začetke, denimo na zmago na ŠouRocku? So tovrstna tekmovanja dobra odskočna deska za nadobudne glasbenike ali ste si v povezavi z njo zapomnili predvsem padec na realna tla, ki je sledil?
Urša: ŠouRock nam je pred petimi leti na neki način omogočil začetni zalet. Menimo, da je v primeru sodelovanja na sorodnih tekmovanjih oziroma natečajih dobro imeti načrt, kako jih izkoristiti za nadaljnje delovanje. Je pa vsak glasbenik edinstven in za svoj razvoj potrebuje nekaj drugega.

Kako pomembno se vam zdi v današnjem času ustvarjanje videospotov?
Urša: Precej, saj živimo v dobi vseprisotnosti vizualne kulture in hiperprodukcije vizualnih vsebin, ki nudijo kontekstualni okvir, v katerem nastajajo pomeni, omogočajo močnejšo identifikacijo in zadovoljujejo več čutil hkrati. Videospoti tako predstavljajo eno najpomembnejših kulturnih oblik v popularni glasbi.

Je morda bolj smotrno čas, denar in energijo vložiti v promocijo po družbenih omrežjih kot v drage produkcije?
Urša: Oba vidika sta pomembna. Dobro je poznati marketing socialnih omrežij, saj lahko tvojo vsebino opazijo tudi tisti, ki je sicer ne bi. Po drugi strani draga produkcija verjetno ni nujno dobra in tržno učinkovita. No, morda bi na to vprašanje morali odgovoriti drugi.

Foto: Urša Premik

Koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili vse birokracije, ki jo s seboj prinese glasbeno udejstvovanje?
Rok: Morda bi nam vzelo veliko časa, če ne bi imeli smotrno porazdeljenih vlog v skupini. Vsak član mora namreč skrbeti za en segment delovanja zasedbe, zato se birokratski del morda ne zdi tako velik zalogaj.

Ste mnenja, da tudi to mlade glasbenike lahko odvrne od nadaljevanja glasbene poti?
Rok: Morda, vendar upamo, da jih to ne zaustavi v nadaljnjem delovanju.

Če bi morali izbirati ‒ studio ali koncerti in zakaj?
Jure: Oboje za nas pomeni pomemben del procesa, zato si težko predstavljamo eno brez drugega.

Kakšni so načrti za preostanek letošnjega leta in za prihodnje leto?
Urša: Trenutno se ukvarjamo z akustičnimi predelavami naših skladb, saj bomo 24. septembra gostovali pri Juretu Longyki v celovečerni oddaji Izštekani na Valu202. Tega gostovanja se resnično veselimo. Zatem se bomo vrnili v studio, saj napovedujemo izdajo prve dolgometražne plošče.