Pustni čas je je odvisen od velike noči – pustna je namreč nedelja sedem tednov pred veliko nočjo. Letos bo v znamenju pusta prva nedelja v marcu. Foto: Reuters

Karneval je tradicionalno prisoten v krščanskih kulturah po vsem svetu, dandanes pa barvito "preganjajo zimo" v več kot 50 državah. Beseda karneval naj bi izhajala iz latinskega izraza carne vale, kar pomeni slovo od mesa, saj pustu sledi 40-dnevni postni čas. Zgodovinsko pa praznovanje sega v predkrščanski čas, domnevno v obdobje starega Egipta, ko so praznovali začetek novega leta in preporod narave. Kasneje so karnevalu dodali krščanski pridih in pomen.

Prvi dan karnevala se razlikuje glede na državo in lokalne tradicije. V nemškem mestu Köln se tako prične že 11. novembra ob 11.11, običajno pa po svetu pustne povorke in zabave zaženejo v dnevih in tednih pred pepelnično sredo, ki zaznamuje začetek postnega časa pred veliko nočjo.

Karneval v Benetkah se je začel že prejšnjo soboto. Foto: Reuters

Beneški karneval
Sloveniji najbližje množično pustovanje v tujini je tudi eno najstarejših. Prvič je bil beneški karneval omenjen že v 11. stoletju, leta 1296 pa je bil dan pred začetkom posta razglašen za praznik. Festival je bil vsako leto priljubljenejši in obširnejši, dokler niso ob padcu Beneške republike konec 18. stoletja prepovedali beneške kostume, karneval pa je zamrl. Z nekaj izjemami so ga ponovno uspešno oživili pred natanko 40 leti, leta 1979, piše na spletni strani karnevala.

Festival, ki se je letos začel 16. februarja in se bo sklenil 5. marca, letno v mesto privabi več milijonov obiskovalcev, ki občudujejo in fotografirajo ljudi, oblečene v razkošne kostume in tradicionalne beneške maske. Med slednjimi so značilne maske commedie dell'arte, ki predstavljajo posamezne vloge v družbi. Tradicionalno so maske narejene iz usnja, porcelana ali stekla ter so preprostih oblik.

V New Orleansu se počasi ogrevajo za zaključni del festivala. Foto: Reuters

Mardi gras v New Orleansu
V ameriški zvezni državi Louisiana s pustnim rajanjem, ki ga poimenujejo Mardi gras, kar v prevodu pomeni debeli torek in označuje zadnji dan pustovanja, začnejo dva tedna pred pustnim torkom. V New Orleansu pa so letos prve pustne dogodke in parade organizirali že v začetku leta, a najpestrejše bo zadnjih pet dni pred torkom, piše na spletni strani festivala.

Parade v New Orleansu običajno organizirajo klubi, imenovani krewe, ki na pot pošljejo okrašena pustna vozila, na katerih poskakujejo v najrazličnejše kostume oblečeni ljudje in med množico običajno mečejo barvite verižice. Prvič je bil Mardi gras organiziran leta 1837, 20 let kasneje pa so se pojavila prva pustna vozila. Rajanje se tradicionalno sklene s t. i. srečanjem dvorov med kluboma Rex in Comus, ko mesto obišče okoli milijon ljudi.

Karneval v Riu velja za največjega in najbolj spektakularnega na svetu. Foto: Reuters

Karneval v Rio de Janeiru
Največja ulična zabava na svetu, ko se vsak dan na ulicah zbere več kot dva milijona ljudi, se bo letos začela 1. marca in sklenila 9. marca, ko se bodo na sambadromu ponovno zbrale zmagovalne plesne ekipe. Za parado v brazilskem mestu so značilne ogromne skupine plesalcev sambe v bleščečih in pompoznih kostumih ter bučna glasba.

Zgodovina karnevala sega v prvo polovico 19. stoletja, ko so Portugalci v mestu organizirali prvo maškarado, na kateri so plesali na ritme polke in valčka. Kasneje so imeli na rajanje velik vpliv afriški priseljenci, ki so leta 1917 na karnevalu uvedli sambo, brez katere si je dandanes nemogoče predstavljati največji karneval v Južni Ameriki.

Ulice majhnega mesta na zahodu Belgije v času pusta zasedejo klovni gilles, ki odganjajo zle duhove. Foto: Reuters

Karneval Binche
Enega najpestrejših karnevalov v Belgiji je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) leta 2003 priznala tudi kot živo kulturno dediščino. Zgodovina pustovanja v Bincheu sega v 14. stoletje in tako velja za enega najstarejših karnevalov.

Od pustne nedelje, ki bo letos 3. marca, pa do pustnega torka bodo ulice zapolnili značilni klovni gilles, ki so obuti v lesene čevlje in nosijo rumeno-rdeče-črne obleke, kar so tudi barve belgijske zastave. Na glavo si klovni nadenejo voščene maske z rdečimi brčicami. V tradicionalne kostume se lahko oblečejo le izbrani moški, ki nato od jutra do večera plešejo na ritme bobnov in odganjajo zle duhove. Ob koncu prireditve si nadenejo klobuke z nojevim perjem in med množico za srečo mečejo pomaranče, pri čemer pogosto razbijejo tudi kakšno okno.

V Kölnu so dogodki v zvezi s karnevalom razpotegnejeni vse od novembra do pusta. Foto: Reuters

Kölnski karneval
Eden največjih in najbolj znanih karnevalov v Nemčiji se tradicionalno začne že na martinovo, vrhunec pa je zadnjih pet dni pred pepelnično sredo, ko so v Kölnu t. i. nori dnevi. Uvod v pustno rajanje je t. i. babji pustni večer v četrtek, vrhunec pa je na pustni ponedeljek s tradicionalno povorko. Na ta dan se v mestu zbere tudi do milijon obiskovalcev, ki spremljajo sprevod mask in pustnih vozil, s katerih mečejo najrazličnejša darila ‒ tudi znamenito kolonjsko vodico.