Riso Zojo so po 33 dneh na svobodi le ujeli, a je nato poginila, zdaj pa bo Rožnik znova dobil družbo. Foto: Miha Krofel
Riso Zojo so po 33 dneh na svobodi le ujeli, a je nato poginila, zdaj pa bo Rožnik znova dobil družbo. Foto: Miha Krofel
Alpska kozoroga
V ogradi alpskih kozorogov je žled podrl ali poškodoval prav vsa drevesa, prav tako večino ograje. Foto: ZOO Ljubljana

Pred letom dni je žled porušil ali polomil približno tretjino dreves v živalskem vrtu, podrl zgornjo polovico zunanje ograje, močno poškodoval ograje pri volkovih, risih, kozorogih in gamsih ter porušil vse letalnice sov. Takoj so začeli sanacijo in pripravo idejnih načrtov obnove. Danes je tako sanacija gozda s pogozdovanjem končana, na novo je postavljena zunanja ograja, poškodovane ograde so obnovljene, na mestu uničenih ograd pa se gradijo nove.

Prihajata "Nemca"
Po žledu so zamenjali risjo ogrado, postavili nov opazovalni podest za obiskovalce, pritrdili razgledne lesene ploščadi na drevesih za rise in zgradili notranje prostore, kamor lahko rise ob neugodnih vremenskih razmerah zaprejo, da se ne bi ponovil pobeg iz lanskega leta. Tako bodo v sredo najprej v notranji prostor preselili risa Rožnika, isti dan pa bodo v Ljubljano pripeljali tudi dva nova risja samca iz Nemčije, enega iz Karlsruheja, drugega pa iz Magdeburga.

Dobrodošli, beloglavi jastrebi
Obnovljena je tudi ograda za volkove. Zamenjali so več kot polovico ograje, ki so jo poškodovala padla drevesa. Volkovom so pripravili tri nove podzemne brloge in lesene podeste za ležanje. Zgornji del vrta bo tudi vsebinsko prenovljen: na prostoru ograde kozorogov, ki je zaradi erozije neprimerna za naselitev težkih živali, je v gradnji ena največjih letalnic za jastrebe v Evropi, velika 2.000 kvadratnih metrov. V njej bodo sprva bivali beloglavi jastrebi, pozneje pa se jim bodo pridružile še druge vrste. Bistvena kakovost te letalnice bo, da bodo v njej vsi ptiči lahko leteli, vanjo pa bodo lahko vstopali tudi obiskovalci in ptiče opazovali iz neposredne bližine, med letom in pri hranjenju.

Kmalu tudi losi in severni jeleni
Pot od jastrebov se nadaljuje k muflonom in naprej strmo v hrib. Na tem delu so trasirali novo pot za obiskovalce, ki sledi plastnicam hriba, zato ni tako strma kot prejšnja in je dostopna za otroške in invalidske vozičke. V tem delu bodo prikazovali alpske živali in živali severnega dela Evrazije, med njimi alpske kozoroge in gamse, nameravajo pa pripeljati tudi lose in severne jelene ter sčasoma še nekatere druge živalske vrste od sov do manjših zveri. Več o tem bo znano aprila.