Najhitrejši človek na svetu lahko v polnem sprintu preteče dobrih šest dolžin svojega telesa na sekundo. Najhitrejša mravlja v istem času premaga več kot 100 dolžin lastnega telesa. Foto: Reuters
Najhitrejši človek na svetu lahko v polnem sprintu preteče dobrih šest dolžin svojega telesa na sekundo. Najhitrejša mravlja v istem času premaga več kot 100 dolžin lastnega telesa. Foto: Reuters

Znanstveniki so izmerili, da lahko saharska srebrna mravlja (Cataglyphis bombycin) po puščavi hiti s hitrostjo 85,5 centimetra na sekundo. To se morda ne zdi ravno veliko, a za manj kot osem milimetrov dolgo žuželko je takšna hitrost naravnost neverjetna. Sprinterka na šestih nogah v eni sekundi namreč preteče kar 108 dolžin svojega telesa.

Saharska srebrna mravlja je prilagojena na ekstremne puščavske razmere. Foto: Pixabay
Saharska srebrna mravlja je prilagojena na ekstremne puščavske razmere. Foto: Pixabay

Za primerjavo – če bi 100 dolžin svojega telesa s takšno hitrostjo želel preteči človek, bi moral 200-metrsko razdaljo premagati v manj kot sekundi. Usain Bolt, ki velja za najhitrejšega človeka vseh časov, v polnem sprintu preteče 6,2 dolžine svojega telesa na sekundo. Če upoštevamo dolžino telesa, se s srebrno mravljo ne more kosati niti gepard, ki pri najvišji hitrosti lahko premaga 16 dolžin svojega telesa.

Dosežek saharske srebrne mravlje je še toliko bolj izjemen, saj s takšno hitrostjo teče po puščavskem pesku, ki se sredi dneva segreje na 60 stopinj Celzija. Ob upoštevanju velikosti živali sta od saharske srebrne mravlje po do zdaj opravljenih raziskavah hitrejša le kalifornijska obalna pršica (322 dolžin lastnega telesa na sekundo) in avstralski tigrasti hrošč (170 dolžin lastnega telesa na sekundo).

Miniaturni puščavski tekaški preizkus

Preučevanja saharskih srebrnih mravelj so se lotili štirje raziskovalci z univerz v Ulmu in Freiburgu, ki so te majhne žuželke preučevali v tunizijski puščavi, kjer so postavili "tekaško progo". Pred vhod v mravljišče so postavili aluminijasti kanalček in na njegov konec nastavili vabo, s katero so mravlje zvabili ven. Nad kanalček so namestili kamero, ki je posnela mravlje, ko so hitele z enega konca proge na drugega, je pojasnila vodja ekipe Sarah Pfeffer.

Raziskovalci so eno izmed mravljišč izkopali in ga prepeljali v Nemčijo, kjer so tekaške zmožnosti puščavske mravlje izmerili tudi v hladnejših podnebnih razmerah. Ko je temperatura padla na 10 stopinj Celzija, se je hitrost mravelj pričakovano upočasnila za tretjino.

Saharska srebrna mravlja je precej hitrejša od svoje najbližje zasledovalke med mravljami (Cataglyphis fortis), čeprav ima bistveno krajše noge. S svojimi petmilimetrskimi nožicami doseže največjo hitrost do 1,3 metra na sekundo. Ko prestavi v najvišjo prestavo, se dolžina njenih korakov podaljša za štirikrat.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da saharska srebrna mravlja, ko teče z največjo hitrostjo, galopira. Takrat v rednih intervalih skače z vsemi šestimi nogami hkrati. Saharske srebrne mravlje so zunaj mravljišča dejavne le okoli deset minut na dan. V tem času iščejo hrano, ki jo lahko po koščkih odnesejo domov.