Prizor iz filma Kristusov pasijon. Foto: epa
Prizor iz filma Kristusov pasijon. Foto: epa
Doslej je prevladovala teza, da je Jezus umrl zaradi izgube krvi. Foto: epa

Profesor Benjamin Brenner je v The Journal of Thrombosis zapisal, da tradicionalno razumevanje Jezusove smrti, da je umrl od 3 do 6 ur po križanju, ne drži. Meni, da je verjetno umrl zaradi krvnega strdka v pljučih.

Pljučni embolizem, ki povzroči nenadno smrt, ima lahko vzrok v imobilizaciji, večkratnem travmatičnem dogodku ali dehidraciji. Po Brennerjevem mnenju se to predvidevanje ujema z Jezusovim fizičnim stanjem in je po vsej verjetnosti res povzročilo njegovo smrt. To je zapisal v svojem članku, ki ga je napisal na podlagi verskih dokumentov in medicinskih izsledkov.

Že leta 1986 je bila v časopisu ameriškega medicinskega združenja omenjena možnost, da je imel Jezus krvni strdek, vendar so takrat sklenili, da je umrl zaradi izgube krvi. Brenner je izjavil, da so znanstveniki na področju raziskovanja strjevanja krvi v zadnjih 20 letih naredili velik korak naprej.

Nedavne raziskave so pokazale povezavo med imobilizacijo oz. nepremikanjem potnikov na dolgih poletih s trombozo žil, kar se imenuje tudi sindrom ekonomskega razreda. Dolgotrajno sedenje lahko povzroči krvne strdke, predvsem v spodnjem delu nog.

Brenner ugotavlja, da je bil Jezus pred križanjem bičan, trdi pa, da izguba krvi ni povzročila njegove smrti. Dodal je, da je možno, da je bil Jezus, Jud iz zdajšnjega severnega Izraela, posebno nagnjen h krvnim strdkom.

Trombofilija, redka bolezen pri kateri je velika verjetnost, da se kri
hitreje strdi, je namreč dokaj običajna med narodi Galileje.