Lobanja je ležala v plasti, ki je nastala v času bakrene dobe. V isti plasti so ležali drugi najdeni predmeti, med katerimi je veliko kamnitih orodij, roženih sekir in kopač, plodov ter ostankov kolišča. Lobanjo so našli približno dva metra pod gladino Ljubljanice.

Najdbo izrednega pomena, zadnja izmed lobanj koliščarjev je bila namreč odkrita pred dobrimi 130 leti, sta odkrila arheologa Andrej Gaspari z Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRC Univerze na Primorskem in Miran Erič z oddelka za arheologijo filozofske fakultete.

Zaenkrat so našli šest lobanj koliščarjev, od tega so tri dobro ohranjene. Lobanja, ki so jo našli zdaj, pa je edina, ki jo lahko pripišejo določenemu kolišču.

Arheologa sta lobanjo odkrila med opravljanjem zaščitnih arheoloških raziskav v Ljubljanici v delu barja, kjer so raziskave potekale prvič. Lobanjo bodo izročili antropologu, ki bo opravil analize in meritve. Vključno z lobanjo pa bodo tudi ostali najdeni predmeti deležni nadaljnjih raziskav in obdelav, vzorec lobanjske kosti pa bodo najverjetneje poslali v Oxford.

Takrat bo starost koliščarjeve lobanje tudi natančno določena.