Organizatorji podelitve so pripravili tudi glasbeni program – nominiranci so peli, Thomas Michael pa je igral na harmoniko. Foto: AP

Na ameriški univerzi Harvard so se v četrtek poklonili svojevrstnim znanstvenim dosežkom: podelili so namreč alternativne Nobelove nagrade, t. i. nagrado Ig Nobel, ki – v nasprotju s svojim starejšim in precej slavnejšim "bratom" – časti raziskave, ki "ljudi najprej spravijo v smeh, nato pa jih spodbudijo k razmišljanju".

Nagrade tradicionalno (letos so jih podelili že devetindvajsetič) namenjajo raziskovalcem za njihove nenavadne hipoteze – ne glede na to, ali so pri njihovem potrjevanju uspešni ali ne – na različnih področjih, od kemije in fizike do biologije in strojništva.

Vodja skupine japonskih pediatričnih zobozdravnikov, ki so odkrili, da petletnik v povprečju proizvede pol litra sline na dan, Šigeru Vatanabe ob prevzemu nagrade. Foto: AP

Tokratna bera nagrajencev je še posebej pestra. Nagrada za kemijo je na primer šla v roke skupini japonskih znanstvenikov z univerze Hokaido, ki so se posvetili raziskovanju ključnega vprašanja staršev petletnikov: koliko sline lahko njihov otrok proizvede na dan. Odgovor? Pol litra.

Stroj za menjavo plenic in čiščenje kakca

Težave novopečenih staršev so k inovaciji spodbudile tudi iranskega inženirja Imana Farahbakhša, ki je zasnoval stroj za menjavo plenic in pranje ritk – ta neverjetna naprava v velikosti običajnega pralnega stroja ("primerna tudi za prenašanje") tako sama odstrani podelano plenico, umije in posuši ritko, nato pa malčku namesti svežo plenico. Za doplačilo je mogoče napravo še nagraditi s posebnim košem za plenice in – če starši uporabljajo tiste iz blaga – pralnim strojem, ki jih opere. "Tako ni potrebe po tem, da bi se upravljavec naprave dotaknil dojenčka ali prišel v kakršen koli stik s podelano plenico oziroma otrokom," med drugim piše v prijavi patenta.

Nagrada za medicino je šla v roke italijanskemu znanstveniku za njegovo analizo vpliva uživanja pice na razvoj določenih vrst rakavih obolenj, na primer raka jajčnikov, prostate in dojk. Ugotovil je, da enotnega odgovora na to vprašanje ni.

Nagrajenca za ekonomijo sta analizirala količino mikrobov na bankovcih različnih valut. Foto: AP

Levi testis je toplejši – a le, če je poštar oblečen

Še bolj nenavadne raziskave sta se lotila francoska strokovnjaka za neplodnost Roger Mieusset in Bourras Bengoudifa, ki sta ugotavljala, ali so moški testisi iste temperature. Eksperimenta sta se lotila tako, da sta okoli sebe zbrala skupino poštarjev, jim na moda namestila posebne termometre in spremljala temperaturo testisov v različnih okoliščinah. Ugotovila sta, da se levi testis bolj segreje. A le, kadar je moški oblečen. Da bi izničila vpliv temperature na proizvodnjo semenčic, sta zato razvila še posebne spodnje hlače, ki pomagajo ohranjati temperaturo testisov na enaki ravni, kot če bi bili ti ves čas na svežem zraku. Po drugi strani pa lahko omenjene spodnjice temperaturo tudi dvignejo, s čimer se proizvodnja semenčic zmanjša, kar naj bi bilo dovoljšna kontracepcija. Za zdaj, poroča Guardian, te spodnjice nosi samo avtor raziskave Mieusset.

Nagrada za ekonomijo je šla v roke nizozemskima raziskovalcema Andreasu Vossu in njegovemu sinu Timothyju, ki sta ugotovila, da se mikrobi zadržujejo na vseh bankovcih, a daleč največ jih je mogoče najti na romunskih.

Od žgečkanja do magnetnosti (mrtvih) ščurkov

Akademija je nagradila tudi mednarodno skupino raziskovalcev, ki so se ukvarjali z vprašanjem, žgečkanje katerega dela telesa nudi največ ugodja. Raziskave so pokazale, da ljudje najbolj uživamo ob žgečkanju gležnjev, sledita hrbet in nadlaket.

Občinstvo se je zabavalo po svoje – z metanjem papirnatih letal. Foto: AP

Skupina kitajskih znanstvenikov je nagrado dobila za svojo študijo magnetnosti ščurkov, saj so ugotovili, da se mrtvi ščurki obnašajo drugače, kot se živi, če njihovo namagnetenost opazujemo s kvantnim senzorjem.

Inženirja Patricia Yang in David Hu pa sta v žep pospravila že svojo drugo tovrstno nagrado. Leta 2015 sta jo dobila za odkritje t. i. zakona uriniranja, saj sta odkrila, da vsi sesalci svoj mehur v povprečju izpraznijo v 21 sekundah, letos pa sta si nagrado prislužila za raziskavo vprašanja, kako (in zakaj) vombati proizvajajo iztrebke v obliki kock.

Nagrada: Bankovec za 10 bilijonov zimbabvejskih dolarjev

Podelitev, v okviru katere so nagrade tradicionalno razdeljevali dobitniki pravih Nobelovih nagrad, je, kot navaja Guardian, letos vodila osemletnica, ki je nagrajence ob njihovem zahvalnem govoru z odra "preganjala" z glasnim zehanjem in pripombami v slogu: "Oh, kako dolgočasno." Tudi letos so prejemniki poleg plaket dobili še denarne nagrade: zdaj že neveljavne bankovce za 10 bilijonov zimbabvejskih dolarjev.