Osnutek mreže nujne medicinske pomoči je že sprožil burne odzive predvsem v lokalnih skupnostih, kjer ne bo urgenc oz. satelitov. Foto: BoBo
Osnutek mreže nujne medicinske pomoči je že sprožil burne odzive predvsem v lokalnih skupnostih, kjer ne bo urgenc oz. satelitov. Foto: BoBo
Urgenca Murska Sobota
Prenova mreže urgentnih centrov, 48 milijonov evrov vreden projekt zdravstvenega ministrstva, naj bi v celoti začela delovati leta 2019. Foto: MMC RTV SLO
Milojka Kolar Celarc
Milojka Kolar Celarc pravi, da si želijo celostne obravnave pacientov. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Ultrazvok bo postal obvezen del opreme SUC-jev. Foto: EPA
Osnutek nove organizacije nujne pomoči dviga prah

Po besedah zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc bo v mreži 10 urgentnih centrov, nekateri pa so že v končni fazi. Obenem je dodala, da se trudijo tudi, da bi dobili denar za novo urgenco v Ljubljani ter za gradnjo urgentnega centra (UC), ki je "zaradi meni neznanih razlogov izpadel iz mreže centrov".

Prednosti novega sistema bodo po njenih besedah štiri: enovita obravnava pacienta od klica na številko 112 do končne oskrbe, ločitev dela urgentne in družinske medicine (družinski zdravniki bodo v ambulantnem delu razbremenjeni urgentnega dela), uvedba enotne dispečerske službe zdravstva (DSZ) ter vzpostavitev mednarodno uveljavljenega triažnega sistema (najprej bo obravnavan tisti, ki pomoč najbolj potrebuje).
Danes bodo pravilnik o nujni medicinski pomoči poslali v javno obravnavo, ki bo trajala 30 dni, pri čemer je ministrica ljudi povabila, naj podajo pripombe in predloge na ministrstvo za zdravje. Napovedala je tudi obiske vseh regij, kjer bodo vzpostavili UC-je. Na to temo bo 8. maja na Brdu pri Kranju tudi posvet z vsemi deležniki in pričakuje intenzivno strokovno debato.

Širjenje mreže urgentnih centrov
Vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva, Dušanka Petrič, je kot ključno težavo trenutne ureditve izpostavila, da pacienti po odhodu ekipe naletijo na zaprta vrata zdravstvenega doma (ZD). Z novim pravilnikom se zato želijo izogniti primerom, ki so bili zaradi zaprtih vrat ZD-ja za nekatere usodni. Po njenih besedah je sicer v povprečju le ena tretjina pacientov, ki pridejo na urgenco, takih, ki dejansko potrebujejo urgentno pomoč zdravnika.

S sedanjih 13 UC-jev, ki so odprti 24 ur na dan, pa bodo po novem prešli na 30 takih mest. Gre za mrežo UC-jev in t. i. satelitskih urgentnih centrov (SUC), vizija ministrstva pa je, da vas bosta takoj, ko boste vstopili v UC, zdravstvenik ali posebej usposobljena medicinska sestra ocenila, za kakšno vrsto poškodbe gre. V primeru hudih poškodb pa bo pacient prišel na ločen vhod neposredno na reanimacijo.

SUC-je ministrstvo namerava urediti znotraj trenutnih urgentnih služb posameznih ZD-jev. Ti bodo med obvezno opremo med drugim imeli EKG, ultrazvok, laboratorij, respirator … Renata Rajapaksa, članica delovne skupine, ki je delala pri pravilniku, je glede dostopnosti mreže UC-jev in SUC-jev pojasnila, da so za normativ vzeli, da bi morali biti dostopni v 10 minutah v večjih mestih oz. v 20 minutah v manjših krajih.

Lahko pokličete ali pa greste sami
Do nujne medicinske pomoči pa bo po reorganizaciji mogoče dostopati na dva načina, in sicer prek klica na številko 112 ali pa če se bo pacient sam odpeljal do UC-ja. Tu pa bo nekaj sprememb, saj bodo nekatere urgentne enote, predvsem manjše, delale s polno zmogljivostjo le do polnoči. Na ministrstvu so namreč ugotovili, da ponekod v šestih mesecih na noč pomoč poišče le en pacient.

Po 24. uri bo na voljo le mobilna enota, ki jo bo usmeril DSZ, v mobilni enoti pa bosta zdravstveni tehnik ter diplomirani zdravstvenik ali pa zdravnik.

Ker pa je dispečerska služba v tem trenutku ena najšibkejših točk sistema, bodo zdaj začeli vzpostavljati še DSZ. Načrt pa predvideva dva tovrstna dispečerska centra (en v Mariboru, drugi v Ljubljani), ki bi letno skupaj stala okoli šest milijonov evrov, štirje milijoni pa so že zagotovljeni za njuno izgradnjo.

Po predvidevanjih ministrstva bo tak na novo zasnovan sistem v polni moči začel delovati čez štiri leta.

Ogorčenje v Ormožu in Kamniku
Osnutek mreže nujne medicinske pomoči pa je že sprožil burne odzive predvsem v lokalnih skupnostih, kjer ne bo urgenc oz. satelitov.

Med 18 satelitskih urgentnih centrov, ki bodo začeli v polnosti delovati čez štiri leta, ministrstvo tako ni uvrstilo ormoškega. Ogorčenje zaradi tega je v Spodnjem Podravju ogromno, tako prebivalci kot strokovnjaki opozarjajo na slabšo dostopnost do nujne medicinske pomoči, poroča Radio Slovenija, ki dodaja, da je iz regijske mreže sicer izpadel tudi ptujski urgentni center, a tega namerava ministrstvo vseeno zgraditi.

Nad ukinitvijo nujne medicinske pomoči in njeno preselitvijo v Domžale so "šokirani" tudi v Kamniku, kjer so sicer že pred meseci zbrali 11.500 podpisov proti ukinitvi. Direktor kamniškega zdravstvenega doma Sašo Rebolj opozarja, da "z ukinitvijo nujne medicinske pomoči v Kamniku in njeno preselitvijo v Domžale Kamnik izpade iz desetih minut, kolikor je še zadnji mogoči čas za oživljanje".

Osnutek nove organizacije nujne pomoči dviga prah