Poročilo navaja tudi, da je treba razmisliti o pošiljanju otrok s kompleksnimi in redkimi srčnimi napakami v večje centre v tujini, saj v UKC Ljubljana opravijo premalo operacij za pridobivanje izkušenj vseh medicinskih teamov. Foto: MMC RTV SLO
Poročilo navaja tudi, da je treba razmisliti o pošiljanju otrok s kompleksnimi in redkimi srčnimi napakami v večje centre v tujini, saj v UKC Ljubljana opravijo premalo operacij za pridobivanje izkušenj vseh medicinskih teamov. Foto: MMC RTV SLO
Simon Vrhunec
Generalni direktor UKC-ja Simon Vrhunec in strokovna direktorica UKC-ja Brigita Drnovšek Olup sta v nasprotju s predlogom komisije, komu naj vodstvo UKC-ja pošlje poročilo o nadzoru, to poslala samo tistim, "za katere je vodstvo UKCL-ja presodilo, da morajo biti s poročilom seznanjeni, nobene potrebe pa nismo videli, da bi s tem obremenjevali Svet UKCL-ja in Svet pacientov". Foto: BoBo
Operacija srca v UKC-ju
Nekaterih zahtevnejših operacij je v UKC-ju premalo za zadostno nabiranje izkušenj. Foto: BoBo

Poročilo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je veljalo za strogo zaupno in so ga v ustanovi razkrili šele po zahtevi informacijskega pooblaščenca, na katerega se je obrnil časnik Finance.

Gre za poročilo o izrednem strokovnem nadzoru obravnave otroka s srčno napako oziroma analizo globljih vzrokov za napake pri zdravljenju. Lani poleti so tako v UKC-ju sprejeli dva otroka z enako srčno napako, a so enega poslali na standardno operacijo v tujino, drugega pa so operirali v Ljubljani po nestandardni metodi, prvič izvedeni v UKC-ju, in to kljub nasprotovanju enega zdravnika.

Otroka so znova operirali (tokrat po standardni metodi) šele po več tednih, a je čez čas umrl, pišejo Finance. Komisija treh zdravnikov je sicer ugotovila, da ni šlo za nestrokovnost posameznikov, ampak da neustrezen sistem in procesi v UKC-ju v tem programu ogrožajo druge bolnike.

Zdravniška komisija je naštela 16 priporočil za boljšo obravnavo otrok, za katera so v UKC-ju zatrdili, da so "že izvedena, ali pa se njihova realizacija izvaja v sklopu postopkov za mednarodno akreditacijo." A otroški kardiolog Tomaž Podnar zatrjuje, da "odgovorni v UKCL-ju ključnih priporočil niso realizirali", navajajo Finance.

Zakaj bi obremenjevali javnost?
Generalni direktor in strokovna direktorica UKC-ja Simon Vrhunec in Brigita Drnovšek Olup sta v nasprotju s predlogom komisije, komu naj vodstvo UKC-ja pošlje poročilo o nadzoru, to poslala samo tistim, "za katere je vodstvo UKCL-ja presodilo, da morajo biti s poročilom seznanjeni". "Nobene potrebe pa nismo videli, da bi s tem obremenjevali Svet UKCL-ja in Svet pacientov," se je glasila razlaga. S tem se ni strinjala informacijska pooblaščenka, ki je presodila, da bi razkritje sicer lahko povzročilo motnje v delovanju UKC-ja, a da je interes javnosti v takšnem primeru močnejši.

Komisija v poročilu sicer še opozarja, da je pričakovati posledice za vse, tako za otroke kot za zdravnike in ustanovo, če priporočila ne bodo izvedena. Omenili so nevarnost neoptimalnega kirurškega zdravljenja, nadaljnjih napak, izgubo zaupanja in finančne ter pravne posledice za UKC.

Del ugotovitev iz poročila (Vir: časnik Finance):

- neenakopravna obravnava dveh otrok z enako diagnozo

- prilagajanje zdravstvene obravnave pacienta sistemu namesto nasprotnega

- opravljena operacija, ki še ni alternativa za to srčno napako in je bila izvedena prvič, brez predhodnega natančnega načrtovanja in usposabljanja

- okolje UKC-ja dovoljuje, da se niso upoštevale tudi druge možnosti načina obravnave pacienta

- Pomanjkanje ustreznega materiala za srčne operacije

Kot je znano, je strokovni svet UKC-ja kljub poročilu rezultate programa otroške kardiokirurgije "v trenutnih razmerah" ocenil kot "dobre in primerljive s sodobnimi centri v tujini" in dodal, da je program treba nadaljevati. A mednarodne primerjave pravzaprav sploh niso mogoče, saj se rezultati zdravljenj v Sloveniji do zdaj niso vnašali v baze EU-ja, opozarjajo Finance. To je po novem UKC-ju naložil njegov strokovni svet, ki hkrati nalaga, da je treba organizacijo dela po novem v celoti prilagoditi bolnikom, program pa da mora voditi pravno-formalno pooblaščena oseba.

Na strokovni nadzor še čakajo
Omenjeni kirurški program je bil že pred tem pod drobnogledom javnosti, saj je komisija za preprečevanje korupcije odkrila znake zanjo. Minister za zdravje Tomaž Gantar je obljubil upravno-strokovni nadzor, ki pa ga še zdaj ni, saj, kot so sporočili iz ministrstva, še čakajo, da zdravniška zbornica imenuje svoj del komisije, ki ga bo skupaj z ministrskim delom tudi izvedla.

Besede ministrstva pa zavrača predsednik zbornice Andrej Možina, ki je zatrdil, da z ministrstva niso prejeli nobene take zahteve. Priporočila komisije sicer poznajo, z morebitnimi ukrepi v UKC-ju pa niso seznanjeni. Dokumentacijo o programu za zdaj še preučujejo.