To so občine, kjer naj bi krčili nujno medicinsko pomoč. Foto: TV Slovenija
To so občine, kjer naj bi krčili nujno medicinsko pomoč. Foto: TV Slovenija

V Cerknici bi junija prihodnje leto lahko ostali brez dežurnega zdravnika ponoči in ob koncih tedna. Kaj bi to pomenilo za prebivalce Blok in Loške doline? "Mi smo že zdaj distancirani od te nujne pomoči v Cerknici, že zdaj čakamo 20 minut plus. In še dodatnih 20 minut bi po novem čakali na pomoč iz Postojne," je izjavil župan občine Loška dolina Matjaž Antončič.

V Postojni pa bi to pomenilo dodatno obremenitev zdravnikov. "Tri kolegice so že imele idejo, da bi v tem primeru zapustile zdravstveni dom, kar pomeni šest tisoč Postojnčanov brez imenovanega izbranega zdravnika, v tem primeru sem pa pripravljena ponuditi odstop," je povedala direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec.

Tudi direktor Zdravstvenega doma Idrija Tomaž Glažar, ki je bil na ministrstvu pred sedmimi leti, ko so se prvič poskušale izvesti spremembe, je jasen: "Ukinitev nujne medicinske pomoči na primarni ravni je nevarno dejanje, korak nazaj bi pomenil slabšo storitev. Sam sem že takrat temu nasprotoval."

Krčenje mreže dežurnih zdravnikov?

V Kamniku bodo uporabili vsa pravna sredstva, da ohranijo dežurno službo. "Gre za izrazito hribovito področje, gre za turiste, ki so v teh hribih, gre za smučarje, ki so v teh koncih. Nobene avtoceste nimamo," je opozoril direktor ZD-ja Kamnik Sašo Rebolj.

V Ljutomeru pa so ravno lani dobili nove prostore nujne medicinske pomoči. Direktor ZD-ja Ljutomer Boštjan Pihlar je opozoril, da imajo izpopolnjeno zdravniško ekipo, dva specializanta, sodoben objekt urgence ...

V skupnosti občin so ogorčeni in zgroženi. Uporabili bodo vsa razpoložljiva pravna sredstva, pravijo.

Župan Hrastnika Marko Funkel pa je kar predsedniku vlade poslal pismo in v njem oba z ministrom pozval, naj se raje ukvarjata s pomanjkanjem zdravnikov.

Kako se odziva minister za zdravje Danijel Bešič Loredan? "Ministrstvo za zdravje ni sprejelo nobenega uradnega dokumenta o prenovi mreže NMP-jev in tu bom dal piko."

Reorganizacija je v fazi usklajevanja, so nam napisali z ministrstva, in bo predstavljena v januarju. Pa bo še kaj časa za razpravo z zdravniki, ki zadeve na terenu najbolj poznajo?

Več podrobnosti in odziv stranke Levica

Delovna skupina, ki pripravlja spremembe, jih po poročanju Slovenske tiskovne agencije utemeljuje s pomanjkanjem razpoložljivih zdravnikov. Po predlogu bi bile v vseh zdravstvenih domovih od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.


ODZIV STRANKE LEVICA
Koalicijska stranka Levica je z načrti nezadovoljna in opozarja na vlogo zdravnikov koncesionarjev. Ti bi po mnenju stranke morali sodelovati pri izvajanju nujne medicinske pomoči. "Če so koncesionarji res del javne mreže, kot se vztrajno poudarja, potem nas zanima, zakaj ne sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči in o kakšnem izpadu je govora," jih zanima v Levici.

V Levici se bojijo, da bo krčenje obsega nujne medicinske pomoči slovensko zdravstvo pripeljalo v položaj, "v katerem bodo občine in država še bolj odvisne od vključevanja zasebnih interesov v sistem, saj bo treba nastale luknje v pokritosti sproti krpati". "Zaradi pomanjkanja investicij v javne zavode bodo zraven pristopili zasebniki s koncesijo ter nadalje izčrpavali zdravstveno blagajno," so navedli.

V Levici ministrstvo zato pozivajo, naj premisli, "ali je nadaljnji pretok javnega denarja v zasebne žepe edini način, da pacienti pridejo do zdravstvene oskrbe". Prav tako ga pozivajo, naj najprej zagotovi izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti, ki jih imajo zdravniki s koncesijo do javnega zdravstvenega sistema.